»Izraelski voditelji bodo nekoč odgovarjali za svoja dejanja« (FOTO in VIDEO)

Danes, na sedemdesetletnico nakbe (arabsko: katastrofa), so se Palestinci na območju Gaze množično udeležili pogreba 59 protestnikov, ki so jih v ponedeljek ubili pripadniki izraelskih varnostnih sil. Številni izmed okoli 2300 ranjenih se medtem v prenapolnjenih bolnišnicah v Gazi borijo za življenje.

Nekaj, kar se je nekoč zdelo nepojmljivo, je danes normalno. Množično pobijanje palestinskih protestnikov, ki so se med »Velikim pohodom povratka« približali zidovom in stražnim stolpom, ki Izrael ločujejo od največjega odprtega zapora na svetu, je šokiralo tudi Jehudo Šaula, enega izmed ustanoviteljev organizacije Prekinimo tišino (Breaking the Silence), ki združuje nekdanje vojake izraelske vojske.

»Videli smo novo dno izraelske politike. Popolnoma nesprejemljivo je, da so oblasti na mejo z Gazo poslale ostrostrelce. Ti so urjeni za bojevanje v neposrednih spopadih, ko je njihovo življenje ogroženi. Na meji z Gazo ni. Ostrostrelci tam nimajo kaj iskati. To so protesti,« je bil v pogovoru za Delo jasen Šaul, nekdanji častnik izraelske vojske, ki je na zasedenem Zahodnem bregu služil v času druge intifade (2000-2003).  



Kot vojaka in zbiralca pričevanj vojakov o delovanju na okupiranih območjih se mu zdijo dogodki na mejah Gaze absolutno nesprejemljivi, a prezgodaj je, pravi, da bi lahko govorili o novi vojaški doktrini. Slišati je namreč, da imajo vojaki ukaz, da streljajo na vsakogar, ki se približa meji. »Zbiramo pričevanja. Naša poročila temeljijo na dejstvih. Toda resnično ne razumem, zakaj izraelski ostrostrelci ubijajo protestnike. Imajo ogromno časa. Odlično so izurjeni. Na varnem so. Lahko sprejmejo drugačno odločitev. Lahko bi, denimo, protestnikom streljali pod noge,« ogorčenja ne mora skrivati soustanovitelj organizacije, ki se tako rekoč od znotraj ukvarja z zlorabami v izraelski vojski. Ta tema je v Izraelu namreč skoraj »tabuizirana. Ali pa javnosti preprosto ne zanima.


 

Eklatantno kršenje mednarodnega prava

»Včerajšnji dogodki v Gazi v izraelski medijih praktično niso bili omenjeni. Povsod je bilo prisotno le slavje ob odprtju novega ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu. Večina Izraelcev je pasivnih, interesa za dogajanje na palestinski strani ni, to je izjemno zaskrbljujoče,« je povedal Jehuda Šaul.

»Grozljivo je bilo opazovati pobijanje neoboroženih ljudi. Izraelske oblasti so eklatantno kršile mednarodno pravo, zopet. Na ta opozarjamo že od prvega dne protestov, a stvari se zaostrujejo,« nam je danes iz Jeruzalema javil vodja tamkajšnje pisarne organizacije Human Rights Watch Omar Šakir, ki je od izraelskih oblasti zaradi svojega preiskovalnega dela prejšnji teden dobil odredbo o deportaciji. V roku štirinajstih dni mora zapustiti državo.



»Delo aktivistov, borcev za človekove pravice in tudi novinarjev je iz dneva v dan težje. Še posebej težko – in nevarno – je v Gazi. Tam delo omejuje tudi Hamas. Naši preiskovalci so v hudi stiski,« je povedal Šakir, medtem, ko je njegova ekipa na terenu beležila pričevanja preživelih.

V ponedeljkovem  obračunu izraelske vojske – predvsem ostrostrelcev – s palestinskimi protestniki, ki ga je žal bilo mogoče predvideti že vsaj poldrugi mesec vnaprej, je bilo ob 59 ubitih protestnikih po podatkih ekipe Zdravnikov brez meja (MSF) na območju Gaze ranjenih 2271 ljudi. Od tega 1379 s strelnim orožjem. Številni – med  njimi tudi novinarji, fotografi in aktivisti – so po naših podatkih v kritičnem stanju.
 

Kot med vojno leta 2014

»Kar se je zgodilo v ponedeljek, je nesprejemljivo in nečloveško. Nevzdržno je biti priča tako velikemu številu neoboroženih ljudi, ki so bili ustreljeni v tako kratkem času,« je sporočila Marie-Elisabeth Ingres, predstavnica MSF na okupiranih palestinskih območjih. »Naše kirurške ekipe delajo brez premora. V eni izmed bolnišnic kaotična situacija spominja na bombardiranje iz vojne leta 2014, število ranjenih ljudi je kolosalno, operacije potekajo tudi na hodnikih,« je v svojem poročilu iz Gaze opozorila Ingresova, ki prelivanje krvi vidi kot – streljanje na neoborožene protestnike – nadaljevanje politike izraelske vojske v zadnjih sedmih tednih. Ta po njenih besedah palestinske protestnike vidi kot legitimne tarče. »Izraelska vojska mora ustaviti neproporcionalno uporabo nasilja proti palestinskim protestnikom,« je dodala.



Preiskovalec Omar Šakir iz HRW je prepričan, da bodo izraelske oblasti za svoje vojne zločine in serijsko kršenje mednarodnih konvencij o človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava prej ko slej odgovarjale. Ne pred domačimi, ampak pred mednarodnimi sodišči. Obenem ne skriva ogorčenja nad odzivi mednarodne skupnosti, ki Izrael sicer folklorno opozarja na kršitve mednarodnih zavez, hkrati pa v žepih drži močno stisnjene fige. Izmed vseh pozivov Izraelu, naj zaustavi s pobijanjem neoboroženih protestnikov, je bil najbolj klasičen tisti, ki je prišel – od kod drugod le – iz Združenih narodov. Poboj ducatov protestnikov je bil »šokanten«, je že v ponedeljek zvečer dejal Zeid Ra’ad al-Hussein, visoki komisar za človekove pravice pri ZN, in dodal, da bodo »tisti, ki so odgovorni za to nezaslišano kršenje človekovih pravic, morali odgovarjati«. Komu? Kdaj? Kje?
 

Izrael je imel izbiro

Impotentnost mednarodne skupnosti Izrael, katerega geopolitična pozicija se je po umiku Združenih držav iz iranskega jedrskega programa pred tednom dni okrepila, dejansko dela močnejšega. In tega se izraelski voditelji, ki nikoli niso hodili po tako skrajno desnem robu, zelo dobro zavedajo. Besede Marka Regeva, nekdanjega tiskovnega predstavnika predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja in aktualnega veleposlanika v Veliki Britaniji, zvenijo, milo rečeno, cinično. »Nismo želeli, da bi v Gazi prišlo do nasilja. Storili smo vse, da bi se mu izognili,« je v današnjem intervjuju za Middle East Eye v Londonu povedal Regev. »Živ ogenj smo uporabili zelo odmerjeno … Zelo kirurško. Druge možnosti ni bilo,« je dodal izraelski veleposlanik v Veliki Britaniji.



Jehuda Šaul absolutno nasprotuje Regevemu mnenju. »Ponavaljam! Ostrostrelci na protestih nimajo kaj početi! In alternativa obstaja. Oblasti bi se lahko odločile za umiritev konflikta. Za 'deeskalacijo'. A se niso. Tragediji bi se preprosto morali izogniti,« je povedal Šaul.