Izrael zaradi domnevne kršitve nekaj ur blokiral prenose tiskovne agencije AP

Izrael je v torek zaradi domnevnih kršitev nove medijske zakonodaje blokiral prenose ameriške tiskovne agencije AP v živo in ji zaplenil opremo. Poteza je v svetu povzročila  ogorčenje. Čez nekaj ur je Izrael blokado prenosov končal in napovedal, da bo agenciji vrnil opremo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Novinarji AP so oddajali v živo iz izraelskega mesta Zderot ob meji z Gazo, ko so posredovali uradniki ministrstva za komunikacije, prekinili prenos in jim zaplenili opremo. Izrael je blokiral AP, ker je agencija svoje posnetke posredovala v Izraelu prepovedani katarski televiziji Al Džazira. AP ima sicer po svetu več tisoč strank, ki so naročene na servis agencije.

Na izraelsko potezo so se z ostrimi kritikami odzvali Združeni narodi, ZDA in organizacije za svobodo medijev.

Podpredsednica AP za komunikacije Lauren Easton je sporočila, da je bila to  zloraba novega izraelskega zakona o tujih medijih. Dodala je, da AP upošteva vse cenzorske zahteve izraelske vojske, ki med drugim prepovedujejo poročanje o podrobnostih premikov izraelske vojske. V spornem primeru pa so prikazovali le dim z ozemlja severne Gaze.

Novinarjem se mora omogočiti svobodno delo

Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric je odločitev izraelske vlade glede AP v torek označil za šokantno in dodal, da bi morali novinarjem omogočiti svobodno delo.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je dejala, da ameriška vlada vztraja, da je treba novinarjem omogočiti opravljanje njihovega dela. Ukrep izraelske vlade po njenih besedah vzbuja skrb.

»Zmešalo se jim je. Pa saj to ni Al Džazira. To je ameriški medij, ki je osvojil 53 Pulitzerjevih nagrad,« je na družbenem omrežju X objavil vodja izraelske opozicije Jair Lapid.

Organizacija Novinarji brez meja je sporočila, da gre za škandalozno cenzuro, združenje Foreign Press pa opozorilo, da gre za najnovejšega v vrsti srhljivih ukrepov izraelske vlade proti medijem.

Izrael je pred kratkim sprejel nov medijski zakon, ki je usmerjen predvsem proti Al Džaziri. Med drugim določa, da lahko oblasti zaradi varnosti prekinejo prenose iz Izraela, zaprejo urade tujih medijev in jim zaplenijo opremo. FOTO: Arafat Barbakh/Reuters

V Gazi ubitih že 95 novinarjev

Izrael tujim medijem od začetka vojne, ki je izbruhnila po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, prepoveduje vstop na območje Gaze. Po navedbah Odbora za zaščito novinarjev je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih 95 novinarjev, med njimi 90 Palestincev.

Izraelski minister za komunikacije Šlomo Karhi je po kritikah na omrežju X sporočil, da je ukazal vrnitev opreme. Ob tem je pojasnil, da so AP zaplenili opremo, ker je agencija Al Džaziri poročala o lokacijah izraelskih sil na severu Gaze, navaja španska tiskovna agencija EFE.

Izrael je pred kratkim sprejel nov medijski zakon, ki je usmerjen predvsem proti Al Džaziri. Med drugim določa, da lahko oblasti zaradi varnosti prekinejo prenose iz Izraela, zaprejo urade tujih medijev in jim zaplenijo opremo. Izraelska vlada je 5. maja zaprla urad Al Džazire v Jeruzalemu, 14. maja pa njene prostore na Zahodnem bregu. Izrael trdi, da je televizija povezana s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.

Antony Blinken. FOTO: Saul Loeb/AFP

Blinken pripravljen sodelovati s kongresom glede sankcij zoper ICC

Vlada ZDA je pripravljena sodelovati s kongresniki glede sankcij proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), je v torek med kongresnim zaslišanjem povedal državni sekretar Antony Blinken. Skladno s stališči predsednika ZDA Joeja Bidna je tudi Blinken zahtevo tožilca Karima Khana za izdajo nalogov za prijetje voditeljev Izraela označil za napačno.

Khanovo ponedeljkovo zahtevo, ki se sicer poleg izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta nanaša tudi na tri voditelje Hamasa, so v Washingtonu pričakovano sprejeli z neodobravanjem.

Kolektivno stradanje v Gazi, kolektivno ogorčenje izraelskih političnih elit

Ameriški predsednik Biden je zahtevo označil za nezaslišano. V kongresu so bili do Khanovih zahtev kritični poslanci tako demokratov kot republikancev, slednji pa so začeli tudi odkrito govoriti o sankcioniranju ICC.

Republikanski kongresniki so tako  Blinkna spraševali, ali bi bil z njimi pripravljen sodelovati pri sankcijah zoper ICC.

Ameriški državni sekretar na tovrstna vprašanja ni odgovarjal neposredno, a vseeno dejal, da je, kar zadeva sankcije, pripravljen sodelovati s kongresniki iz obeh strank, in s tem nakazal, da vlada ne zavrača idej o sankcioniranju sodišča.

»Glede na včerajšnje dogodke menim, da moramo preučiti ustrezne ukrepe, da bi se spoprijeli s to očitno napačno odločitvijo,« je dejal Blinken.