Islandija bo dajala prednost dobrobiti ljudi pred BDP

Islandska premierka Katrin Jakobsdottir je skupaj s škotsko predsednico vlade Nicolo Sturgeon in novozelandsko premierko Jacindo Ardern vse druge vlade pozvala k spremembi državnih politik. V prihodnje naj bi si poleg zdaj izključnega prizadevanja za čim večjo gospodarsko učinkovitost in rast bruto domačega proizvoda vlade zastavile tudi več ciljev, usmerjenih v dobrobit ljudi in okolja, poroča danes BBC. Nove okoliščine zahtevajo novo gospodarsko politiko, pravi islandska prva ministrica.
 

Poziv k alternativni prihodnosti

Jakobsdottirjeva je med govorom v Chatham Housu v Londonu pozvala k »alternativni prihodnosti, ki bo temeljila na dobrobiti ljudi in na vključujoči gospodarski rasti«. Poleg tradicionalnega BDP bo zato treba spremljati tudi nekaj novih, socialnih kazalnikov, pravi in se s tem pridružuje mnenju Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Josepha Stiglitza. Ta je prepričan, da samo merjenje proizvodnje in storitev v obliki BDP v neki državi ni dovolj, saj takšno merjenje spregleduje podnebne spremembe, neenakost, spletna omrežja in druge pojave sodobnega sveta. Po njegovem mnenju je prav svetovna finančna kriza leta 2008 pokazala, kako pomanjkljiv je ustaljen sistem merjenja gospodarske uspešnosti, ki je v primeru ZDA spregledal nenormalne odklone prenapihnjenega nepremičninskega trga.
 

BDP ne pokaže škode zaradi neenakosti

Izključno oziranje na gospodarske dosežke, ki jih izraža BDP, tako podcenjuje kakovost življenja ljudi in škodo, ki jo nenehna težnja po gospodarski rasti povzroča z rastočo neenakostjo.

Islandija bo nove socialne kazalnike poleg BDP vključila v načrtovanje svojega proračuna predvsem zaradi okoljske krize, ki jo pri njih simbolizira izginotje ledenika Okjökull. Po mnenju premierke pa stopnja razvitosti države, ki naj bi sprejela takšno novo usmeritev, ni tako zelo pomembna. »Gre za postavljanje prioritet. Vedno, na vsaki stopnji razvitosti lahko poudarjaš dobrobit ljudi pred čisto ekonomskimi kazalniki.«