Štetje prihodov je zastareli način ocenjevanja turističnega uspeha držav, je ena izmed ugotovitev, ki jo je bilo mogoče izleči iz nedavnih dnevov slovenskega turizma. Kakor vsako leto je bilo veliko slišati o trendih, pri teh je v ospredju usmerjenost k ekologiji, odgovornosti do okolja in izkustvom, predvsem pa je ključna ugotovitev, da je kot na drugih področjih tudi v turizmu vse bolj pomembna politika »manj je več«.

Islandija se je pred slabim desetletjem borila s precej slabim slovesom, ki ji ga je nakopal izbruh vulkana Eyjafjallajokull, nato jo je doletela še gospodarska kriza. Turizem je bila še vedno tretja najmočnejša panoga v gospodarstvu, na leto so sprejeli približno pol milijona turistov. Po izbruhih vulkana, ki je ohromil letalski promet, so se odločili te številke popraviti, zagnano so se vrgli v kampanjo, ki so jo poimenovali Inspired by Iceland (Navdahnjeni z Islandijo) in ta je že zelo hitro začela kazati rezultate. Število turističnih prihodov se je povečevalo za 15 odstotkov na leto, je njihovo zgodbo o uspehu opisovala predstavnica islandske turistične organizacije (Visit Iceland) Sigridur Dögg Gudmundsdottir.

Premiki so bili občutni. Še leta 2012 so na Islandijo letele tri letalske družbe, leta 2018 jih je bilo 16, njihova letala so pristajala na 53 turističnih ciljih. Število zaposlenih v turizmu se je v tem času povečalo z 11.000 na 25.000, predvsem pa je skokovito naraslo število obiskovalcev: leta 2017 je prestopilo mejo dveh milijonov, leto pozneje jih je bilo 2,3 milijona, privabili so tudi številne tuje investicije.


 

Za turistične sladokusce

To je bil tudi že čas, ko so se na Islandiji zavedli, kakšen vpliv ima tolikšen turistični razcvet na okolje. Njihove promocijske kampanje so se tako obrnile k ozaveščanju, predvsem k odgovornemu potovanju po državi. Spremenili so se v deželo za turistične sladokusce.

Domiselno akcijo, ki naj bi pomagala turistom, da bi kar najbolje doživeli Islandijo, so poimenovali Iceland Academy. V tej mali šoli se turisti naučijo osnov, kot so, kako primerno spakirati in se obleči, da bodo prenesli tipično severno vreme, kako se obnašati v toplicah, kako se premikati po državi in navsezadnje kako posneti selfi, ne da bi zgrmeli v katerega od gejzirov, padli v prepad ali se pustili odnesti valovom. Uvedli so tudi tako imenovano islandsko zaobljubo (Icelandic Pledge), s katero se turisti zavežejo, da bodo uživali v lepotah njihove narave tako, da je ne bodo okrnili, da bodo delali selfije za umret, ne da bi pri tem zares umrli, da bodo parkirali na parkiriščih, da ne bodo osvajali brezpotij, da bodo kampirali v kampih, da klicem narave ne bodo odgovarjali v naravi ter da bodo na naravo pripravljeni v vseh vremenskih razmerah.



Leto 2019 bo Islandija sklenila s 14 odstotki turistov manj, a prihodki ob tem še vedno rastejo s tri- do petodstotno stopnjo, je poudarila Sigridur Dögg Gudmundsdottir. Zdaj so pred pripravo nove turistične strategije, v kateri bodo poskušali določiti zmogljivosti destinacije in se še bolj osredotočiti na trajnost. Ena izmed kampanj je usmerjena v promocijo odgovornega pitja – vode iz pipe, ki je, po njihovem mnenju, kajpak, najboljša na svetu. Vse to so spet zapakirali v privlačno promocijsko akcijo ozaveščanja Kranavatn (v prevodu voda iz pipe).
 

V pričakovanju rekorda

Trend upočasnjevanja turizma je čutiti tako na globalni, evropski in navsezadnje nacionalni ravni. Slovenija se sicer, kot je na dnevih slovenskega turizma poudarila direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak, veseli novega rekordnega turističnega leta, tako pri prihodih in prenočitvah, kjer so cilji do leta 2021 že doseženi, kot prilivih od izvoza potovanj. Prihodi so se do konca avgusta povečali za 7,1 odstotka, prenočitve za 3,5. Prihodki od izvoza potovanj so se medtem dvignili za tri odstotke na 1,9 milijarde evrov. Osrednji cilj slovenskega turizma ostaja zvišanje teh prilivov – do leta 2021 na 3,7 milijarde.

»Na novo moramo opredeliti uspeh. Ni več pomembno le število turistov – pomembna je tudi vrednost, pa ne le za podjetja, ampak tudi za okolje, za lokalno skupnost,« je poudarila Maja Pak. In še: »Zdaj je čas, da še okrepimo trajnostne rešitve, oblikujemo produkte višje dodane vrednosti in več pozornosti namenimo upravljanju turističnih tokov.« Zato pa so potrebni tudi odlični produkti zunaj glavne turistične sezone in na bolj odmaknjenih krajih ter manjše, butične nastanitve.


 

Analogna in avtentična izkušnja

Dnevi slovenskega turizma so bili sicer letos namenjeni spremembam in preoblikovanju turizma. Na razvoj slednjega bodo v prihodnje gotovo vplivali številni družbeni trendi, kot so urbanizacija, staranje prebivalstva, krepitev moči srednjega razreda, delitvena ekonomija, želja po neodvisnem delovnem razmerju, revolucija na področju podatkov, politično dogajanje, denimo brexit, pritiski na okolje in zdravje ter iskanje analognih, personaliziranih, od drugih ljudi odmaknjenih izkušenj.

Trend, ki bo krojil turizem v prihodnjem letu, bo gotovo povezan z ekologijo. »Le destinacije, ki bodo v ospredje postavile trajnostno ravnanje in skrb za naravno okolje, bodo ohranile svojo pristnost in privlačnost,« je posvaril Guy Bigwood, gonila sila globalnega indeksa trajnostnih destinacij. Tako se tudi turizem poskuša oddaljiti od potratne potrošniške kulture, prav tako od sveta, prežetega s sodobno tehnologijo. »V digitalni dobi je še vedno pomembna avtentična izkušnja,« pa je poudaril britanski svetovalec s področja turizma Terry Stevens.