Iranski volivci pred izbiro: konservativci ali pekel

V Iranu danes skoraj šestdeset milijonov volivcev med 7148 kandidati izbira 290 članov parlamenta. Presenečenja na volitvah najverjetneje ne bo, gladka zmaga se obeta konservativnemu taboru.

Razloga za to ni iskati zgolj v razočaranju ljudstva nad reformisti in centristi, ki kljub temu, da so v preteklem mandatu v parlamentu sestavljali največji blok, niso uresničili nobene predvolilne obljube. Namesto odpiranja proti zahodu, večanja svoboščin in demokracije ter gospodarskega razcveta se je Iran v zadnjih letih, čeprav ne le po svoji krivdi, znašel v še večji mednarodni izolaciji in katastrofalni gospodarski krizi. Poleg mednarodnih sankcij in grožnje z vojno z ZDA vse bolj razslojeno prebivalstvo pestita prekarizacija in inflacija. Jeseni je podražitev bencina povzročila množične proteste, ki so bili krvavo zatrti.

Izločeni reformistični kandidati

Glavni razlog za nedvomno zmago konservativnega tabora je dejstvo, da številni podporniki reformistov za svoje kandidate ne bodo mogli glasovati. Posebno politično telo, svet varuhov, je namreč izmed 14.444 prijavljenih izločilo kar 7296 kandidatov, zlasti reformiste. Med tistimi, ki jih je svet označil za neprimerne za kandidaturo, je tudi 90 poslancev, ki se jim mandat končuje.



Svet varuhov sestavlja 12 članov, šest predstavnikov klera in šest pravnikov, ki jih imenuje verski voditelj ajatola Ali Hamenei. Trenutno je vseh 12 politično konservativnih. Precej zavrnjenih kandidatov je stalnica, a svet še nikoli doslej ni zavrnil tako velikega odstotka kandidatov. Odloča namreč o tem, ali kandidati izpolnjujejo pet kriterijev, med katerimi sta tudi dober sloves in prakticiranje islamske vere. Ta kriterij sicer ne velja za pet sedežev v parlamentu, namenjenih predstavnikom manjšin. Iran je namreč, čeprav mu zaradi nasprotovanja Izraelu številni očitajo antisemitizem, edina država na svetu, ki ima v parlamentu uzakonjeno stalno mesto za judovsko manjšino.


 

Nizka udeležba

Svet varuhov po navadi izloča predvsem reformistične kandidate, vendar je letos odločal še bolj pristransko kot ponavadi. Raziskovalec bližnjega vzhoda Giuseppe Acconcia je za Delo povedal, da nameravajo zaradi izločanja kandidatov številni reformistični in zmerni volivci bojkotirati volitve. Delovanje sveta varuhov je obsodil tudi zmerni predsednik Hasan Rohani, ki bo z zmago konservativcev izgubil podporo parlamenta. Pojavili so se tudi očitki, da je bilo odobritev kandidatur ponekod mogoče kupiti.

Zaradi razočaranosti ljudstva in bojkota se na volitvah obeta nizka udeležba. Acconcia je opozoril, da bo to pripomoglo k zmagi konservativcev, a bo zamajalo legitimnost vlade ter skazilo videz ljudske enotnosti, za katero si, sploh po atentatu ZDA na generala Kasima Sulejmanija, prizadeva Ali Hamenei. Verski voditelj je zato razglasil, da je udeležba na volitvah ne le državljanska, temveč tudi verska dolžnost, skrajno konservativni duhovnik Ahmad Alamolhoda pa je oznanil, da se bodo vsi, ki se ne bodo udeležili volitev, cvrli v peklu.

Vendar je Acconcia pojasnil, da tudi razmeroma nizka volilna udeležba za konservativce ne bi bila posebej hud udarec. Parlamentarne volitve so v Iranu predvsem lokalne narave, politično veliko pomembnejše bodo predsedniške prihodnje leto.