Hrvaški posel z Izraelci je propadel

Zagreb – Zdaj je že povsem jasno, da Izrael ne more Hrvaški dostaviti dogovorjene eskadrilje večnamenskih vojaških letal F-16 barak. Vlada je sicer od Izraela zahtevala, naj do petka uradno sporoči svojo odločitev, a premier Andrej Plenković priznava, da se bo zelo verjetno nakupu odpovedala.

Prodaja je dokončno propadla ta teden med srečanjem izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea v Braziliji. Pompeo je med srečanjem od Izraela zahteval, naj pred prodajo letal F-16 Hrvaški z njih odstrani vso dodatno opremo, ki jo je Izrael vgradil v letala. »Na letalih ne sme biti nič takšnega, kar ni ameriško,« je odločen Washington. To pomeni, da Hrvati lahko dobijo samo navadne, približno trideset let »stare škatle«. Prav takšen razplet je napovedal ameriški minister za obrambo James Mattis, preden je odstopil, ko je izjavil, »da bi Izraelci radi zaslužili z nami«.
 

Zavajanje javnosti

Zakaj je torej njegov samooklicani prijatelj, hrvaški minister za obrambo Damir Krstičević, več mesecev prepričeval hrvaško javnost, da se ZDA strinjajo z nakupom izraelskih letal? Tudi zdaj, ko je posel stoletja – gre za največji posamezni nakup orožja po osamosvojitvi države – propadel, minister ni prepričljivo pojasnil, kaj se je pravzaprav zgodilo. Trdi, da je že oktobra 2017 Izrael dobil dovoljenje Američanov za prodajo letal F-16 Hrvaški. Dobila ga je tudi Grčija, Hrvaška pa je že na začetku pogovorov o prodaji namignila, da nima denarja za nakup novih ameriških letal F-16 block 70, če bi cena letala presegala sto milijonov dolarjev. V nasprotju z izraelsko ni o grški ponudbi nihče niti resno razmišljal, čeprav je Grčija ponujala cenejša in manj rabljena letala, ki so popolnoma ustrezala Natovim standardom, poleg tega so bili tej kupčiji očitno naklonjeni tudi Američani.

Minister Krstičević je vse od začetka podpiral izraelsko ponudbo in trdil, da so njihova letala »kot nova« ter da proizvajalec Lockheed Martin zagotavlja, da bodo letela še vsaj 25 let. Če verjamemo ameriškemu veleposlaniku na Hrvaškem, se je zdaj pokazalo, da je minister grobo zavajal hrvaško javnost, saj so ZDA že dve leti opozarjali obe strani, da je letala, ki so jih ZDA podarile Izraelu, »mogoče prodati samo v prvotni obliki«. Poleg tega Lockheed Martin ni nič zagotavljal, ampak je samo opozarjal na zaščito intelektualne lastnine, saj mu Izraelci tudi pri načrtovanih podobnih dogovorih z Bolgari in Romuni prevzemajo resen posel. Če bi se namreč Hrvaška namesto za izraelska odločila za grška letala F-16, bi za posodobitev letal, vredno pol milijarde dolarjev – torej približno toliko, kolikor bi stalo 12 izraelskih letal F-16 –, poskrbel prav Lockheed Martin.
 

Dodatna oprema vplivala na izbiro?

Medtem ko Američani vztrajajo pri prvotni opremi, na Hrvaškem ugotavljajo, da je prav dodatna oprema odločilno vplivala na to, da se je Hrvaška odločila za izraelska letala. Izraelska letala so spremenili do neprepoznavnosti. Vgradili so jim nove letalske elektronske sisteme, opremili so jih z izraelskim orožjem, na voljo imajo nov sistem za elektronsko vojskovanje, letala so postala močnejša, zato namesto prvotnih 7900 kilogramov zdaj tehtajo 9525 kilogramov in lahko prevažajo precej težji tovor od prvotnih letal. Toda, ali je res samo izpopolnjeno delovanje letal odločilno vplivalo na to, da se je zanje odločil minister Krstičević, sicer otročje navdušen oboževalec vojaške tehnike? Zdi se, da ne, saj tudi njegovo nekdanje podjetje King ICT ni čakalo s prekrižanimi rokami, ampak je ustanovilo novo podjetje Planet IX, ki je bilo registrirano prav »za popravila in vzdrževanje letal in letalnih naprav«, ker je dogovor z Izraelci vključeval tudi dostavo večje količine brezpilotnih letalnikov.



Minister Krstičević zatrjuje, da je bil postopek pregleden, in pravi, da Hrvaška ni utrpela nikakršne škode. Dodaja še, da se ne počuti odgovornega za to, da je posel propadel, a je »pripravljen odstopiti, če bo to koristilo Hrvaški«. To se verjetno ne bo zgodilo, saj je oslabljen obrambni minister, ki je zelo priljubljen med veterani, precej bolj sprejemljiv za Plenkovića, ki ga veterani ne marajo. In medtem ko čakamo na preklic starega in morebiten razpis novega razpisa, so vse glasnejši tisti, ki dvomijo, da Hrvaška potrebuje vojaška letala, glede na to, da zračni prostor lahko nadzirajo tudi druge države članice zveze Nato, tako kakor to počnejo v Sloveniji in Črni gori. Zastareli migi 21 čez približno leto dni ne bodo mogli več opravljati svojega dela, vendar bi lahko na Hrvaškem namesto nakupa dvomljivih vojaških letal v sumljivih okoliščinah velikanske denarne zneske raje namenili za druge stvari. Zato ni nenavadno, da je poleg tarnanja o tem, da so Hrvati celo med veljavnim embargom na orožje lahko kupili dve eskadrilji migov od Rusov, zaradi ameriškega nasprotovanja pa zdaj ne morejo kupiti niti ene same, slišati tudi drugačne glasove. Denimo glas vojaškega pilota Ivana Selaka, ki predlaga, naj po Jamesu Mattisu, ki je prepovedal prodajo izraelskih letal, poimenujejo ulico v Zagrebu.