Hongkong v zgrešeni prihodnosti

Hongkong bi lahko ostal brez prihodnosti. Tako je zagrozilo predstavništvo osrednje vlade v nekdanji britanski koloniji, ko se je v soboto skupina demonstrantov udeležila protestov ob 1. maju in so nekateri izmed njih razvili transparente s pozivi k neodvisnosti.

Hongkong bi lahko ostal brez prihodnosti, so v ponedeljek zagrozili tudi statistični podatki o strah zbujajočem 8,9-odstotnem znižanju BDP v letošnjem prvem četrtletju. Odkar se je »kup kamenja« (kot so ga nekateri imenovali v času, ko je sredi 19. stoletja britanski imperij prisilil kitajsko cesarstvo, da mu je odstopilo ta otok) spremenil v bogato dišeče pristanišče, to mesto še ni doživelo takšnega gospodarskega upada.

Preberite še: Koronavirus je ustvaril prostor za okrevanje po neredih

»Smo v globoki recesiji,« je izjavil finančni sekretar Paul Chan in opozoril, da je to že četrto četrtletje zapored, v katerem hongkonško gospodarstvo zaznava minus. Vse tri »lokomotive« območne rasti so se ustavile, je dejal Chan, pri čemer je za izvoz, prodajo na drobno in naložbe uporabil metaforo. Vsi trije sektorji so v globokem primanjkljaju.



Negativni rezultati so pokvarili proslavljanje ustavitve epidemije. Čeprav so v Hongkongudanes zaznali samo en primer okužbe s koronavirusom (in to uvožen, ki se je pojavil po več dneh brez novih okužb), je vprašanje, kako oživeti gospodarstvo, pretežko za 7,5-milijonsko mesto, katerega blaginja je odvisna predvsem od tesnih vezi s celinsko Kitajsko in tujino.
 

Velika dilema

Po večmesečnih protestih, ki so večji del leta 2019 pretresali dišeče pristanišče, se je zdaj posebno administrativno območje znašlo med kladivom in nakovalom. Če ga ne bo spravil na kolena virus, ga bo uničilo protikitajsko gibanje. V normalnih časih je v Hongkong vsak dan pripotovalo skoraj 200.000 obiskovalcev. Veliko jih je prišlo iz Kitajske pa tudi iz vseh drugih držav. Februarja so našteli le 199.000 gostov.

Predstavniki oblasti so se znašli pred veliko dilemo, kako vrniti mesto v normalno stanje. Po eni strani bi se radi čim prej odprli, saj je zaprt Hongkong nenaravno stanje tega svetovljanskega mesta in enega od najsvobodnejših gospodarstev na svetu. Tudi osrednja vlada se boji, da bi lahko podaljšanje izolacije še okrepilo protikitajsko gibanje, ki se je med epidemijo zgolj umirilo, ni pa zamrlo.



Priporočamo: »Kitajska si želi uspavanega Joeja!«

Odkar je 4. februarja na tisoče zdravstvenih delavcev napovedalo stavko, pri čemer so zahtevali popolno zaprtje meje s Kitajsko, so hongkonški aktivisti širjenje virusa izrabili za pozive k »rešitvi Hongkonga«, pri čemer so seveda mislili na rešitev pred preveliko kitajsko prisotnostjo v nekdanji britanski koloniji. Njihova zamisel je, da bi podprli »rumene družbe«, na katere bi se opiralo okrevanje. Gre za več kot 2300 prodajaln, restavracij in drugih storitvenih podjetij, ki so odkrito podpirala idejo večje neodvisnosti in demonstrantom nudila popust. Aktivisti zdaj pozivajo prebivalce tega mesta, naj izvajajo posle znotraj »rumenega kroga« in bojkotirajo tako imenovane »modre družbe«, ki so povezane s Kitajsko.
 

Krepitev protestov

Z usihanjem virusa se bodo očitno okrepili protesti. Okoli sto demonstrantov je že 24. aprila pripravilo proteste v luksuznem trgovinskem središču, ne da bi se ozrli na predpise, ki so med epidemijo prepovedovali zbiranje v skupinah. Zveza sindikatov je ob 1. maju pozvala k množičnim protestom. Čeprav je bil odziv manjši od pričakovanega, se je zdelo policiji nujno razgnati demonstrante, ki so se zbrali po vsem mestu, s solzivcem.

Tako za dišeče pristanišče ne bo prihodnosti. Odkrite grožnje vodstva v Pekingu je treba vzeti skrajno resno.