Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Pandemična pragmatičnost

Evropska unija se noče vključiti v besedno vojno s Kitajsko o odgovornosti za pandemijo
V odnosih z Evropo se kitajski diplomati odzivajo različno subtilno.<br />
FOTO: Reuters
V odnosih z Evropo se kitajski diplomati odzivajo različno subtilno.<br /> FOTO: Reuters
29. 4. 2020 | 06:00
4:43
Kitajce že dolgo impresionirajo­ volkovi. Če so bili kdaj samokritični, se je ta kritika nanašala na »miselnost ovčje črede«, ki so jo prepoznali pri državnih funkcionarjih, dokler so se ti ravnali po doktrini pokojnega Deng Xiaopinga »prikrij moč in čakaj, da napoči tvoj čas«. Vse bolj so si želeli, da bi na čelo države ­prišel volk.

Odkar je predsednik Xi Jinping opustil Dengovo strategijo in se drugim državam postavil nasproti z odkrito aroganco velesile in občasno celo napadalno, v kitajski diplomaciji prevladuje miselnost »volka bojevnika«. Kitajski mediji čedalje pogosteje govorijo o novem načinu obnašanja, ki ga navdihujejo filmi mojstra borilnih veščin in režiserja Wu Jinga. Gre za nekakšnega Ramba s kitajskimi lastnostmi, za »volka bojevnika«, pogumnega domoljuba, ki se je pripravljen spopasti z vsemi in vsakomer, da bi obranil svojo deželo. In seveda vedno zmaga.

Priporočamo: Stabilnost regije odvisna od zdravja diktatorja​

V odnosih z Evropo se kitajski diplomati odzivajo različno subtilno. FOTO: Nicolas Asfouri/AFP
V odnosih z Evropo se kitajski diplomati odzivajo različno subtilno. FOTO: Nicolas Asfouri/AFP

 

»Volkovi bojevniki«


Odkar del sveta kliče Kitajsko na odgovornost za pandemijo, predvsem zato, ker je poskušalo vodstvo v Pekingu najprej prikriti pojav novega koronavirusa v Wuhanu, imajo na kitajskem zunanjem ministrstvu glavno besedo »volkovi bojevniki«. Tisti z najostrejšimi zobmi se obračajo na ZDA in predsednika Donalda Trumpa. V zadnjih tednih je bil najglasnejši tiskovni predstavnik Zhao Lijian, ki je na obtožbe Bele hiše o kitajskem prikrivanju okužb neposred­no in napadalno odgovoril s trditvijo, da virus pravzaprav izvira iz Amerike in da hoče Trumpova administracija z napadi na Kitajsko zgolj prikriti lastno nesposobnost, da bi se ustrezno spopadla s krizo.

V odnosih z Evropo se kitajski diplomati odzivajo različno subtilno. Do držav, kot je Srbija, kjer so, takoj ko so iz Kitajske prispele prve pošiljke mask in respiratorjev, po beograjskih ulicah postavili velikanske plakate z napisi »Hvala, brat Xi!«, se vodstvo v Pekingu obnaša prijateljsko pokroviteljsko. V državah, ki so, tako kot je to počela Francija, dale vedeti, da jim ne ugajajo grobi ukrepi v boju s pandemijo, so kitajska veleposlaništva v njihovih glavnih mestih odkrito napadla vlade, ker so te dovolile, da so v domovih za starejše umirali ljudje. »Volkovi« z diplomatskim statusom so namreč nenehno bud­ni in pripravljeni v vsakem trenutku ugrizniti, če se jim zazdi, da je bilo napadeno njihovo krdelo.

Preberite še: Središče Evrope kot mesto duhov​

FOTO: John Sibley/Reuters
FOTO: John Sibley/Reuters

 

Ublažena kritika


V nekem trenutku se je zdelo, da je takšna kitajska taktika zelo uspešna. Evropska unija je po navedbah nekaterih virov prejšnji teden tik pred objavo ustavila poročilo o začetku pandemije in v njem spremenila dele, v katerih so opozarjali na kitajske dezinformacije o novem koronavirusu. Takoj ko je Politico v torek objavil dele tega poročila, je kitajski diplomatski stroj dal v peto prestavo. Pod pritiskom in z grožnjami, da bi lahko imel oster ton v poročilu iz Bruslja posledice, kar zadeva dobavo kitajske medicinske opreme evropskim državam, v času po pandemiji pa tudi za status evropskih družb na kitajskem trgu, je besedilo zvodenelo, kritika pa je bila ublažena.

Ko so dokument v petek končno objavili (objavo so preložili za tri dni), je bil evropski zunanji minister Josep Borrell tarča kritik, ker je popustil kitajskim pritiskom. Tiskovni predstavnik evropske komisije Peter Stano je odločno zavrnil obtožbe nekaterih evropskih parlamentarcev in medijev, vodstvo v Pekingu pa je v svojih glasilih ugotavljalo, da so »odnosi med Kitajsko in EU v pandemiji pragmatični«.

»Članice EU so med pandemijo ohranile tesno sodelovanje s Kitajsko,« so zapisali v Global Timesu. »Italija in Španija sta v zelo težkem položaju. Medtem ko od zahodnih zaveznikov nista dobili pomoči, je Kitajska zanju edino upanje, saj jima je poslala ogromno medicinske opreme in strokovnjake.«

Na vprašanje, ali je EU ravnala prav, ko ni hotela sodelovati v besedni vojni s kitajskimi volkovi o odgovornosti za pandemijo, najbrž ne bomo dobili odgovora. Zato je morda pragmatičnost najboljša izbira. Vsaj do prihodnjega virusa.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine