Med številnimi državniki, ki so se v začetku maja 1980 zbrali v Beogradu na pogrebu Josipa Broza, je bil tudi severnokorejski voditelj Kim Il Sung. Sprejel ga je Lazar Koliševski in mu pojasnil, da je on prevzel dolžnost predsednika Predsedstva SFRJ in da bo imela država v prihodnje kolektivno vodstvo.

»Zakaj?!« je bil očitno osupel ljubljeni voditelj. »Mar tovariš Tito nima sina, ki bi ga nasledil na oblasti?!«

Čeprav so Kimu tudi Kitajci, ki so bili njegovi najbližji zavezniki, svetovali, naj razmisli o kakšnem drugem pravilu zamenjave generacije na čelu Demokratične ljudske republike Koreje in njene Delavske partije, je bilo zanj to tako daleč od pojmovanja vladanja, da je zavračal celo pogovor o tej temi. Družinska diktatura je bila namreč v njegovi zasnovi države, podobne verski sekti, popolnoma smiselna in tako je primer Tita in Jugoslavije zanj za vedno ostal nekaj nerazumljivega.


 

Vprašanje brez odgovora

Ko se njegov vnuk Kim Džong Un pred slabima dvema tednoma ni udeležil proslave v čast dedovega rojstnega dneva, kar je sprožilo govorice o njegovem šibkem, če že ne brezupno bolnem srcu, je postalo vprašanje nasledstva na čelu Severne Koreje znova svetovni problem. Kaj se bo zgodilo, če bo umrl? Še najbolj realen odgovor se glasi: tega nihče ne ve.

Medtem je satelit posnel Kimov posebni vlak, dolg 250 metrov, ki stoji v Vonsanu, državni mediji pa so objavili vest, da je voditelj poslal zahvalo delavcem, ki tam gradijo turistično naselje. Mun Čung In, svetovalec južnokorejskega predsednika Mun Dže Ina za zunanjo politiko, je odločno izjavil: »Stališče naše države je trdno, Kim Džong Un je živ in zdrav. V Vonsanu je od 13. aprila in v tem času nismo opazili nobenih nenavadnih potez.«



Recimo, da je tako. A še vedno ostaja vprašanje, zakaj je Kitajska v Severno Korejo poslala skupino zdravnikov, ki naj bi preverili Kimovo zdravstveno stanje. Nejasno je tudi tisto, kar je sprožilo govorice – kako to, da se voditelj ni udeležil proslave dneva sonca, posvečenega rojstnemu dnevu njegovega deda.

Priporočamo: In zmagovalka je – ljubezen!

Še vedno je brez odgovora tudi najpomembnejše vprašanje: kaj se bo zgodilo v severovzhodni Aziji, če bodo nezdrav način življenja, čezmerna telesna teža in očitno tudi dedna sladkorna bolezen ter šibko srce za voditelja nekega dne v resnici usodni?
 

Oči so uprte v Kitajsko

Če bi se to zgodilo zdaj, ko se svet še vedno bojuje s pandemijo, je mogoče domnevati, da bi Kitajska mobilizirala vojsko in tako preprečila nenadzorovan eksodus iz Severne Koreje na njeno ozemlje. Prav negotovost, ali bi partijske in vojaške frakcije sprejele sestro Kim Džong Una kot njegovo naslednico na oblasti, je za vodstvo v Pekingu prehudo tveganje v času, ko so kitajsko-ameriški odnosi na najnižji točki vse od normalizacije pred več kot štirimi desetletji in ko je kitajsko gospodarstvo prestalo največji padec v zgodovini komunistične države. Za azijsko silo je v tem trenutku izredno nevarna sleherna velika nestabilnost v sosedstvu.

Vprašanje pa je, ali bi ob morebitni nepričakovani zamenjavi v Pjongjangu kitajska vojska prečkala reko Jalu in stopila na severnokorejsko območje vzdolž 38. vzporednika, in še zlasti, kako bi se na to odzvale Južna Koreja in ZDA.

Preberite še: Bo zaradi posledic pandemije vse več držav od Kitajske zahtevalo odškodnino?

Kitajska je prvi udarec Kim Džong Una doživela leta 2017, ko je severnokorejski voditelj, kakor kaže, osebno naročil zastrupitev svojega polbrata Kim Džong Nama. Ta je bil še pred smrtjo njunega očeta Kim Džong Ila kitajska politična karta v zapleteni družinski igri okoli prestola v Pjongjangu.



Druga strateška klofuta, ki je pustila večno sled na kitajskem obrazu velesile, pa je sledila, ko je severnokorejski voditelj začel neposredni dialog z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Nič ni pomagalo, da je ob tej priložnosti Kim prišel v Peking na posvetovanje s predsednikom Xi Jinpingom; Bela hiša je vse do začetka pandemije diktirala vzdušje v severovzhodni Aziji.
 

Tajni načrti v primeru padca režima

Zdaj vodstvi v Pekingu in Washingtonu med seboj tekmujeta, kdo bo prvi ugotovil, kaj se zares dogaja s Kimom. Amerika in Južna Koreja imajo za primer, če bi severnokorejski režim padel, Operacijski načrt 5029 – skupno vojaško akcijo, ki je seveda stroga tajnost, ve pa se, da je njen ključni cilj, da ameriška vojska nemudoma vzpostavi nadzor nad jedrskim orožjem. Južnokorejske sile pa naj bi poskrbele za preprečevanje splošne politične in družbene destabilizacije.

Seveda ni treba niti malo dvomiti o tem, da ima tudi Kitajska pripravljen načrt v primeru hitrih sprememb v Pjongjangu. Prav ta država je, da bi obranila tvorbo Kim Il Sunga, pred več kot šestimi desetletji žrtvovala več sto tisoč svojih vojakov. To je prevelika naložba, da bi Kitajci mirno opazovali, kaj se dogaja v sosedstvu. Za zdaj kljub vsemu upajo, da je Kim Džong Un živ in zdrav. Trenutno ni boljše opcije.