Grožnja s silo za zdaj ni prestrašila pučistov

Politična kriza v Nigru, najnovejši državi v Sahelu, ki jo je doletel državni udar, se je prevesila v novi teden. Vojaška hunta, ki od prejšnje srede zadržuje nigrskega predsednika Mohameda Bezouma v njegovi rezidenci, še naprej ignorira mednarodne pozive k vzpostavitvi demokratičnega reda in vrnitvi predsednika na oblast. Namesto tega je aretirala več članov njegove vlade in obtožila Francijo, da v navezi s strmoglavljeno garnituro poskuša vojaško intervenirati v tej zahodnoafriški državi.

Niger se je v le nekaj dneh spremenil v najnovejše krizno žarišče na afriški celini, in vsaj za zdaj nič ne kaže, da bi se lahko položaj v njem hitro obrnil. Vojaška hunta pod vodstvom Abdourahamaneja Tchianija, poveljnika predsedniške garde, ki se je prejšnji teden samooklical za novega voditelja države, je po vsem sodeč odločena do konca izpeljati prevzem oblasti, ne glede na posledice, ki jih to utegne imeti tako za notranjo stabilnost Nigra kot za njegov mednarodni status.

Uporniki so prejšnji teden svoja dejanja upravičili z vse slabšimi gospodarskimi in varnostnimi razmerami v državi, k odložitvi orožja pa jih ni prepričal niti ultimat združenja zahodnoafriških držav Ecowas, ki jim je včeraj dalo teden dni časa, da ponovno vzpostavijo ustavni red in na oblast vrnejo predsednika Bezouma. V nasprotnem primeru, združenje ni izključilo morebitne uporabe sile proti organizatorjem puča.

Obtožbe na račun Francije

Oster odziv Ecowasa je podprlo več zahodnih držav, vključno s Francijo, ki jo je vodstvo nigrskih upornikov, dan zatem ko je bilo v državi napadeno poslopje francoskega veleposlaništva, obtožilo, da je na pobudo strmoglavljene oblasti pristalo na izvedbo vojaškega posredovanja, kar je uradni Pariz nocoj zanikal. Konec tedna so odmevale tudi izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je upornike opozoril, da bo Francija odgovorila na kakršne koli grožnje njenim interesom.

Odkar je druga največja članica Evropske unije svoje enote umaknila iz Malija in Burkine Faso, kjer je prišlo do podobnih vojaških udarov, je v Nigru, ki je posledično postal ključna francoska zaveznica v boju proti islamskim skrajnežem v tem delu Afrike, po poročanju zahodnih medijev nastanjenih 1500 francoskih vojakov. Tem družbo dela še vsaj 1100 ameriških vojakov, ki urijo lokalne sile.

Analitiki se bojijo, da bi lahko strmoglavljenje demokratično izvoljenih oblasti v Nigru, podobno kot v njegovih sosedah, omogočilo rast vpliva Rusije in odprlo pot prihodu pripadnikov Wagnerjeve skupine. Te bojazni utrjuje tudi popularnost ruskih zastav in sloganov med demonstracijami, ki se jih udeležujejo podporniki udara.

Drsenje v diktaturo

Pučisti so peti dan po razglasitvi državnega udara aretirali novo skupino članom strmoglavljene vlade, so sporočili iz vladajoče stranke za demokracijo in socializem (PNDS). Stranka je po poročanju AFP opozorila na nevarnost, da se Niger spreminja v »diktatorski in totalitarni režim« ter pozvala k takojšnji izpustitvi vseh ministrov, ki so bili pridržani v zadnjih dneh.

V njegovi rezidenci v glavnem mestu Niamey so uporniki še naprej zadrževali tudi predsednika Mohameda Bezouma, čigar fotografije iz ujetništva so prvič zaokrožile po spletu dan zatem, ko ga je obiskal čadski predsednik Mahamat Idriss Déby. Ta se je sestal tudi s samooklicanim voditeljem Tchianijem, a po koncu njegove kratke diplomatske misije ni bilo znakov, da bi predsedniku sosednje države uspelo doseči kakršen koli napredek pri reševanju krize.

Podoben izziv si je zadal Mahamadou Issoufou, nekdanji nigrski predsednik, ki je konec tedna potrdil, da poskuša »na različne načini priti do izpogajane rešitve, ki bo omogočila izpustitev predsednika Bezouma na prostost in njegov vnovičen prevzem oblasti«. Kriza je zanj postala še toliko bolj osebna, saj se je med pridržanimi ministri znašel tudi njegov sin Mahamane Sani Mahamadou, ki je bil v vladi zadolžen za naftni resor.