Zahod Afrike pretresa še en vojaški udar

Dan zatem, ko je skupina oboroženih upornikov v Nigru razglasila državni udar, je mednarodna skupnost še naprej z zaskrbljenostjo spremljala razmere v tej zahodnoafriški državi ter pozivala k takojšnji izpustitvi predsednika Mohameda Bazouma na prostost.

Ko so pripadniki predsedniške straže v sredo pridržali voditelja ene najrevnejših afriških držav, so se hitro pojavile skrbi, da se v Nigru ponavlja scenarij iz sosednjega Malija in Burkina Fasa, ki sta v zadnjih letih podobno padla pod nadzor vojske.

Putin se z donacijami žita odkupuje afriškim voditeljem

Uporniki iz vrst predsedniške straže, ki so se preimenovali v obrambne in varnostne sile (FDS) pod vodstvom majorja Amadouja Abdramana, so v noči na četrtek sporočili, da so strmoglavili demokratično izvoljeno oblast, razpustili državne institucije in do nadaljnjega razglasili policijsko uro. Kot vzrok za svojo odločitev so navedli »nazadovanje varnostnih razmer v državi ter slabo gospodarsko in družbeno upravljanje«.

Še posebno skrb vzbujajoče je bilo, da je na njihovo stran po vsem sodeč stopil tudi vojaški vrh, čeprav je še v sredo kazalo, da ta v celoti stoji za demokratično izvoljenim voditeljem. Vodstvo vojske je v izjavi zatrdilo, da se s tem želi izogniti prelivanju krvi.

Nigrski predsednik Mohamed Bazoum je od srede zaprt v predsedniški palači. FOTO: Ludovic Marin/Reuters

Uporniki so Bazouma danes še vedno zadrževali v predsedniški palači. Prozahodni predsednik je na twitterju vztrajal, da se bo položaj rešil in da bo demokracija zaščitena, ker da si to želijo tudi državljani. Iz glavnega mesta so medtem poročali o demonstracijah v podporo udaru, med katerimi je skupina protestnikov napadla sedež Bazoumove stranke. Protestniki naj bi po navedbah novinarjev AFP izrekali protifrancoska gesla, nekateri naj bi nosili ruske zastave.

Okrnjena udeležba na Putinovem afriškem vrhu

Mednarodna skupnost je poskus udara enotno obsodila. Poleg Združenih narodov, Afriške unije, Evropske unije in ZDA je to storila tudi Rusija, ki je udare v Maliju in Burkina Fasu, predvsem ob pomoči zloglasne Wagnerjeve skupine, izkoristila za povečanje svojega vpliva v regiji.