Google bo za uporabo UI za razvijanje orožja namenil več kot 70 milijard evrov

Alphabet, ki ima v lasti tehnološkega velikana Google, je spremenil svojo etično politiko uporabe umetne inteligence (UI). Odslej si podjetje dopušča uporabo UI za razvijanje orožja in sredstev za nadzor. Ko je Alphabet obnovil in posodobil načela podjetja, je izpustil del o omejevanju razvijanja tehnologije UI, ki »bo ali bi najverjetneje povzročila škodo«, poroča BBC. 

Višji podpredsednik oddelka za raziskavo, laboratorije, tehnologijo in družbo James Manyika in vodja programa Google DeepMind Demis Hassabis sta v izjavi odločitev branila in poudarila, da so ogrodja rabe UI demokratičnih držav Googlu pomagale »spoznati potenciale in tveganja UI«. Dodala sta še, da morajo podjetja in demokratične vlade sodelovati pri razvijanju UI, saj gre za »nacionalno varnost«, navaja CNN.

Prepoved uporabe, ne pa tudi razvijanja avtonomnega orožja

V zadnjih letih sta prisotnost UI in njen vpliv na družbo sprožila marsikatero debato o etičnosti njene rabe tako med vsakodnevnimi uporabniki kot med strokovnjaki. Pri tovrstnih polemikah gre predvsem za omejevanje in nadzor nad novo tehnologijo ter koliko lahko podjetja UI uporabljajo za komercialno korist. 

Smrtonosno avtonomno orožje deluje s pomočjo umetne inteligence, ki tarčo identificira, izbere in ubije na podlagi algoritma brez človekovega posredovanja.

Kitajska, Izrael, Rusija in Združene države Amerike v veliki meri vlagajo v razvoj avtonomnega orožja glede na podatke raziskovalne organizacije za človekove pravice Human Rights Watch. FOTO: Denis Balibouse/Reuters

Mednarodna skupnost je že omejila uporabo min, kemičnega in biološkega orožja, zapletenejše pa je omejiti uporabo ter izdelavo avtonomnega orožja, saj ga je težko opredeliti. Kljub temu se marsikatera organizacija zavzema za prepoved in strogo omejitev smrtonosnega avtonomnega orožja zaradi njegovega pomanjkanja sposobnosti sprejemanja odgovornosti in odločanja na podlagi moralne razsoje. 

»Stroji, ki lahko ubijajo brez človeškega posredovanja so politično nesprejemljivi in moralno odvratni, zato bi jih morali prepovedati na mednarodni ravni,« je že leta 2019 dejal nekdanji generalni direktor Združenih narodov (ZN) Michael Møller v objavi na uradni spletni strani ZN.

Poročila o vojskovanju v Ukrajini, Palestini in Libiji nakazujejo, da nekatere države že uporabljajo vsaj delno avtonomno orožje, v svoji raziskavi navajata raziskovalna analitika Charukeshi Bhatt in Tejas Bharadwaj. Države, kot so Kitajska, Izrael, Rusija, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, v veliki meri vlagajo v razvoj avtonomnega orožja poroča nevladna raziskovalna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch. Kitajska se zavzema za prepoved uporabe, ne pa tudi razvijanja in proizvajanja avtonomnega orožja. 

Demis Hassabis, direktor podjetja DeepMind Technologies in zagovornik Googlove spremembe politike rabe UI. FOTO: Toby Melville/AFP

Manyika in Hassabis sta v izjavi pojasnila, da je bila Alphabetova politika iz leta 2018 zastarela zaradi hitrega razvoja UI v zadnjih letih, namreč postala je tako razširjena in nepogrešljiva kot pametni telefoni. »Milijarde ljudi uporablja UI v vsakdanjem življenju. Prelevila se je v tehnologijo za običajno rabo, številna podjetja in organizacije pa jo uporabljajo kot platformo za ustvarjanje aplikacij,« sta še zapisala v izjavi. 

Slovenija želi nov superračunalnik

Podjetnika sta prav tako izpostavila zapletenost trenutne geopolitike in potrebo po nacionalni varnosti ter sodelovanju demokratičnih držav. »Verjamemo, da morajo razvoj UI voditi demokracije, ki jih navdihujejo vrednote, kot so svoboda, enakopravnost in spoštovanje človekovih pravic,« sta zapisala. 

Za razvoj UI bodo namenili 72 milijard dolarjev

Sprememba o politiki podjetja glede na rabo UI se je zgodila kmalu po objavi Alphabetovega letnega finančnega poročila, ki kaže na nižje dobičke, kot so pričakovali, kar je povzročilo tudi pocenitev njihove delnice. Podjetje je kljub temu povečalo dobiček digitalnega oglaševanja za deset odstotkov, za kar so med drugim zaslužne tudi ameriške predsedniške volitve. 

Wall Streetovi analitiki so podcenili količino finančnih sredstev, ki jo bodo pri Alphabetu namenili za razvoj UI v letošnjem letu. FOTO: Spencer Platt/AFP

V Alphabetu so v poročilu dohodkov naznanili, da bodo v letu 2025 za projekte UI namenili okoli 72 milijard evrov, kar je 29 odstotkov več, kot so napovedali analitiki na Wall Streetu, poroča BBC.

Googlovi uslužbenci so v preteklosti že protestirali proti sodelovanju med razvijalci UI in ministrstvom za obrambo. Leta 2018 je okoli 4000 Googlovih uslužbencev podpisalo peticijo proti obnovitvi pogodbe s Pentagonom, veliko pa jih je v znamenje protesta dalo tudi odpoved.