V nadaljevanju preberite:

Na železniški postaji Keleti v Budimpešti, ki je v zadnjih treh tednih postala vozlišče begunskih poti iz Ukrajine, je Judovska agencija (nevladna organizacija) postavila sprejemni center za judovske begunce iz vojne na vzhodu Evrope – tam, kjer so Judje med drugo svetovno vojno tako prekleto trpeli. Pred »sprejemnico« je vsak dan večja gneča. Prostovoljci judovskim in tudi drugim beguncem pomagajo pri iskanju namestitev in tudi nadaljevanja poti v Izrael. Vsakomur z malce zgodovinskega spomina morajo takšne podobe ustvariti hudo tesnobo.

Ruska agresija na Ukrajino je v Izraelu, kamor se je po razpadu Sovjetske zveze priselilo več kot milijon sovjetskih Judov, močno odjeknila. Izrael ima – tradicionalno – tesne vezi tako z Rusijo kot z Ukrajino. Poslovne, ekonomske, politične, orožarsko-tehnološke in tudi etnične.

V Izrael je iz Ukrajine do zdaj pripotovalo že okoli 3000 beguncev. Pri sprejemu beguncev je vladala precejšnja zmeda, saj so bile oblasti ujete v (skoraj) navzkrižje dveh zakonov: enega, ki avtomatično podeljuje izraelsko državljanstvo vsakomur, ki je judovskega rodu (če je Judinja njena/njegova mati) in enega, ki pravi, da v Izrael iz vojn lahko pribežijo le begunci, ki imajo v Izraelu sorodnike. Izraelske oblasti sicer načrtujejo, da bi lahko v Izrael zaradi vojne pribežalo tudi več deset tisoč ukrajinskih Judov. Takšni zgodovinski selitvi Judov v Izrael se reče aliyah.