Finska dosegla dogovor z Evropskim javnim tožilstvom

Evropsko javno tožilstvo in Finska sta dosegla dogovor glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev na Finskem, je na twitterju sporočila pisarna evropske glavne tožilke. 

»Finske oblasti in EPPO (Evropsko javno tožilstvo) sta dosegla dogovor glede evropskih delegiranih tožilcev na Finskem. Intenzivno si prizadevamo za praktične rešitve, ki bi pomagale finskim oblastem pri hitri implementaciji tega dogovora,« so na twitterju sporočili iz pisarne evropske glavne tožilke Laure Codrute Kövesi.

Finska je bila poleg Slovenije edina, ki še ni imenovala svojih delegiranih tožilcev do začetka operativnega delovanja tožilstva 1. junija. Težave je imela predvsem glede vprašanja, ali bodo lahko ti tožilci delo evropskega delegiranega tožilca opravljali zgolj kot dodatno delo k svojemu siceršnjemu tožilskemu delu ali pa bi se morali posvetiti zgolj evropski funkciji.

V Helsinkih namreč menijo, da Evropsko javno tožilstvo na Finskem ne bo imelo veliko dela. Po drugi strani pa so v Evropskem javnem tožilstvu doslej vztrajali, da bi morali biti evropski delegirani tožilci povsem neodvisni in da se nihče ne sme vpletati v njihovo delo.

Kakšno rešitev so zdaj dosegli, pa iz objavljenega tvita še ni jasno.



Evropsko javno tožilstvo je namenjeno boju proti goljufijam v EU in zlorabam evropskih sredstev. Ta neodvisni organ EU bo pristojen za preiskavo, pregon in obtožbe pri kaznivih dejanjih, ki škodujejo finančnim interesom Unije.

Deluje na dveh ravneh, strateški in operativni. Prva, osrednja poteka na sedežu tožilstva v Luksemburgu, druga, operativna pa v posameznih članicah s pomočjo evropskih delegiranih tožilcev. Ti so v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti evropskega javnega tožilstva. Vsaka država imenuje najmanj dva.

Od 22 sodelujočih držav tega do 1. junija nista storili le Finska in Slovenija. V Ljubljani se je vlada prejšnji teden odločila za razveljavitev razpisa in razpis novega, kar je naletelo na ostre kritike v tožilskih vrstah v Sloveniji, ker da gre za poseg v neodvisnost državnega tožilstva. Odstopila je tudi ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič.
Formalno se je vlada odločila, da državnotožilski svet ni vladi predlagal vsaj treh kandidatov za eno mesto, medtem ko se je neformalno to zgodilo zato, ker sta bila kandidata Matej Oštir in Tanja Frank Eler moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS. Tudi zato je postopek stal več mesecev, preden se je vlada odločila razpis razveljaviti.

Zelo kritična do poteze vlade je bila tudi Kövesijeva, ki je ocenila, da gre za očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih organov z Evropskim javnim tožilstvom, kar resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora evropskih sredstev v Sloveniji. Janša je kritike zavrnil in posredno zagrozil, da bi se tudi Slovenija lahko pridružila petim članicam EU, ki ne sodelujejo v Evropskem javnem tožilstvu – Danski, Irski, Madžarski, Poljski in Švedski.