Evropski parlament nad urok nizke volilne udeležbe

Udeležba na evropskih volitvah upada, najnižja je bila na zadnjih leta 2014, ko je svoj glas oddalo dobrih 42 odstotkov volivcev. V evropskem parlamentu zato preizkušajo nov pristop nagovarjanja k volilni udeležbi in upajo, da bo na dolgi rok okrepil politično participacijo.
 
Platforma evropskega parlamenta Tokrat grem volit (tokratgremvolit.eu) se odmika od tradicionalnih kampanj, ki temeljijo na srečanjih, debatah in, denimo, medijskih objavah. Želi stkati mrežo ljudi, ki zaupajo Evropski uniji, in jih čim več privabiti na evropske volitve, ki bodo v Sloveniji 26. maja prihodnje leto.
 
»Kar se tiče udeležbe na evropskih volitvah, smo Slovenci v samem repu držav EU. Volitev pred štirimi leti se je udeležilo 24 odstotkov volilnih upravičencev, med mladimi volivci jih je svoj glas oddalo 15 odstotkov. Manjšo udeležbo so imeli le še na Češkem, Poljskem in Slovaškem,« je v pogovoru za Delo povedal koordinator projekta Tokrat grem volit Andrej Miholič.

 
Nezaupanje in nepoznavanje Unije vplivata na volilno neudeležbo

 
Več je razlogov za nizko volilno udeležbo. Nekateri govorijo o nezaupanju v Unijo, a ta argument je dvomljiv, meni Miholič, ugotovitve Eurobarometra namreč kažejo nasprotno. Septembra so zabeležili najvišje zaupanje v  EU v zadnjih 25 letih – da je članstvo njihove države dobra stvar, je menilo 62 odstotkov vprašanih, v Sloveniji je bil delež tako mislečih 56-odstoten. Po drugi strani je ista raziskava ugotovila, da kljub naraščajoči splošni podpori Uniji 40 odstotkov Evropejcev (in 46 odstotkov Slovencev) ni zadovoljnih z usmeritvijo EU.

Nizko volilno udeležbo bi lahko pojasnili tudi z geografsko oddaljenostjo Bruslja. Ljudje si odločevalce v Bruslju pogosto predstavljajo kot oddaljene; pozabljajo, kako odločitve, sprejete v evropskih institucijah, vplivajo nanje. A potemtakem bi morali najvišje udeležbe imeti na lokalnih volitvah, pa ni tako, pojasnjuje sogovornik. Udeležbi na lokalnih in nacionalnih volitvah v Sloveniji sta si podobni.



Pogosto slišimo tudi, da ima Slovenija samo osem poslancev v 751-članskem evropskem parlamentu, da ti poslanci nimajo vpliva. »A zaradi proporcionalnosti smo male države v prednosti. Če vsak nemški poslanec zastopa slab milijon ljudi, jih slovenski poslanec približno 250.000. To pomeni, da ima glas slovenskega volivca večjo težo od nemškega,« pove Miholič.
 

Nagovarjanje k udeležbi na volitvah obliž na rano brezbrižnosti volivcev?

Ker je nepoznavanje delovanja in institucij Unije veliko – krivdo za to pa v evropskem parlamentu pripisujejo tudi medijem in šolam –, so mladi (dijaki, bodoči volivci, študentje in tisti, ki vstopajo na trg delovne sile) ena od glavnih skupin, ki jih nagovarjajo. Kot meni sogovornik, so mladi bolj nagnjeni k politični apatiji. Na svet pogosto gledajo drugače od vodilnih, zato hitro dobijo občutek, da jih politične elite ne predstavljajo.

V evropskem parlamentu se mladim želijo približati tudi prek spletne platforme tokratgremvolit.eu, kjer se lahko neformalno zavežejo k udeležbi volitev, k oddaji glasu na volitvah pa lahko nagovorijo še svoje znance. Pri nagovarjanju bodo sodelovali tudi prostovoljci in organizacije, študentska društva, recimo. Čeprav se zdi, da je nagovarjanje k udeležbi na volitvah nekakšen obliž na rano brezbrižnosti volivcev, v parlamentu poudarjajo, da demokracija ni samoumevna, da jo je nenehno treba utrjevati s politično participacijo.