Evropske volitve so okrepile »tretjo Hrvaško«

Seštevek glasov HDZ in SDP na nedeljskih volitvah za evropski parlament kaže, da sta največji stranki izgubili monopol na račun krepitve »tretje Hrvaške«. Čeprav je tudi krepitev SDP volilna senzacija, odmeva predvsem slabši rezultat HDZ, ki so ji ugrabili glasove konservativci in skrajna desnica.

Koalicija skrajno desnih strank in združenj pod imenom Hrvaški suverenisti z Ružo Tomažić na čelu so se okrepili in potrdili evropski mandat, lista sodnika Mislava Kolakušića, ki je v svoji kampanji izpostavljal brezkompromisen boj proti korupciji, pa se je uvrstila na zavidljivo četrto mesto. Tomašićeva je zbrala največ preferenčnih glasov med vsemi, Kolakušić je pridobil glasove volivcev, ki jih velike stranke vztrajno ignorirajo. Uvrščajo ga v desni center, njegova ambicija pa je zmaga na predsedniških in parlamentarnih volitvah.

HDZ se obrača na desno

HDZ je osvojila le nekaj več glasov, kot ima članov. Premieru Andreju Plenkoviću se predvolilni obisk nemške kanclerke Angele Merkel in vodilnega kandidata Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika evropske komisije Manfreda Webra ni obrestoval na volišču. Plenković iz evropskih volitev izstopa šibkejši, kot je bil pri vstopu. Ranjeni premier bo postal plen članstva z namestnikom predsednika HDZ Milijanom Brkićem na čelu, ki ne podpira njegovega načina vodenja stranke. Plenković bo moral sprejeti številne kompromise, HDZ pa se bo obrnila na desno, da bi vrnila svoje volivce.

Ker je HDZ tako kot SDP dobila štiri mandate v evropskem parlamentu ter skromnih 22 odstotkov glasov, je nastopil trenutek za streznitev hrvaške vladajoče stranke. Gre za doslej najslabši volilni izid HDZ, ki je pričakovala celo šest poslanskih mandatov. Po mnenju poznavalcev bo imela HDZ, če bo ostal na čelu stranke Plenković, na prihodnjih parlamentarnih volitvah največje težave s koalicijskimi zmogljivostmi.

Plenković je slab rezultat pripisal razpršitvi glasov, ker je šla HDZ samostojno na volitve. Napovedal je temeljito analizo, ker ni zadovoljen z doseženim rezultatom. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je pozvala vse izvoljene poslance, naj se močno borijo za hrvaške državne in nacionalne interese ter za Evropo – ne velikih in malih, temveč enakih.

SDP je vstala od mrtvih

Na levici se ni zgodilo nič bistvenega, čeprav se je razmerje HDZ-SDP nagnilo v prid opozicijske stranke. Razmerje moči se je v luči prihajajočih predsedniških in parlamentarnih volitev spremenilo. SDP ostaja najmočnejša stranka, je pa uspeh, da je prepričala volivce, da so jo podprli. Po oceni analitikov sta za preobrat najbolj zaslužna evroposlanca Biljana Borzan in Tonino Picula, ki sta stranko obudila od mrtvih.

V prid SDP je bilo, da se novim levim strankam in pobudam ni uspelo združiti, tako da so se glasovi njihovih volivcev razpršili. Liberalce je rešila združitev v Amsterdamsko koalicijo, medtem ko je Kolakušić vzel glasove populističnemu Živemu zidu. Po teh volitvah se abstinenti ne bodo mogli več izgovarjati, da se ne udeležujejo volitev, ker je rezultat znan že vnaprej.

Državna volilna komisija je sporočila po preštetih 99,05 odstotka glasov, da sta HDZ in SDP osvojili po štiri poslanske mandate. HDZ je dobila nekaj več kot 240.000 glasov, SDP pa nekaj več kot 198.000. Po enega poslanca bodo v Bruselj poslali koalicija Hrvaški suverenisti, lista Mislava Kolakušića, Živi zid in Amsterdamska koalicija. Sedeže bo sprva zasedlo 11 hrvaških poslancev, enega pa, ko bo Velika Britanija zapustila EU. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 30-odstotna, kar je skoraj pet odstotnih točk več kot leta 2014.