»Evroravnodušnost« in ne evroskepticizem

Na Hrvaškem evroskepticizem ­izstopa manj kot v drugih evropskih državah. Populistične stranke, kot je Živi zid, ga niso mogle­ spraviti na dnevni red volilne kampanje. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo na volitvah v evropski parlament dobila največ glasov desnosredinska HDZ.

Hrvaško od vstopa v EU zaznamuje »evroravnodušnost«, odpor do EU ali izstop te države iz EU pa je obrobna politična opcija. Politologinja Marijana Grbeša je to stanje povezala s splošno apatijo, občutkom nemoči in nezaupanjem v politične elite, stranke, vlado in parlament. Po mnenju večine anketirancev Hrvaška z vstopom v EU ni niti veliko pridobila niti izgubila.
 

Močno izražen nacionalni naboj

Mediji in tradicionalne politične institucije ne informirajo dovolj ljudi o koristih članstva v EU. Po oceni Marijane Grbeša je to pomanjkljiva komunikacija, državljani pa so šele v volilni kampanji izvedeli, kaj so evropski skladi, koliko denarja dobi iz njih Hrvaška in kakšne prednosti prinašajo mobilnost, delo in študij v EU. Posledica tega je, da ima ta država poleg Slovaške najnižjo udeležbo na evropskih volitvah. Po mnenju večine anketirancev so ­volitve nepomembne.

Ankete so pokazale, da le redki Hrvati vedo, koliko poslancev sedi v evropskem parlamentu, zaradi česar ne morejo realno oceniti moči hrvaških poslancev. Zaradi velikega nezaupanja v nacionalno politiko in izvršno oblast, ki sprejema zakone, nekateri v evropskih institucijah vidijo možnost pravičnejše ureditve. Vsekakor so evropske volitve na Hrvaškem drugorazredne.

V tej državi je zelo izražen nacio­nalni naboj. Ko gre za varovanje nacionalnih interesov, hrvaški poslanci v evropskem parlamentu strnejo vrste. HDZ brez zadržkov podpre tako SDP, ko se bori za enakopravnost hrvaških proizvodov, kot Amsterdamsko koalicijo ali Most, ki se zavzemata za enako kakovostno zdravstvo, poslanci pa poudarjajo, da Hrvaška ne sme postati drugorazredna država v EU. Tudi populistični politiki redko kažejo s prstom na EU kot na sovražnika in grozečo nevarnost. Med relevant­nimi političnimi opcijami je desni populizem, ki se ga boji vsa Evropa, slabo zastopan. Marijana Grbeša je iz tega sklepala, da nacionalizem ni vedno tudi populizem, na Hrvaškem pa porast nacionalizma ni povezan z rastjo evroskepticizma.


 

Boj za vsak konservativni glas

Po zadnjih javnomnenjskih razi­skavah bo na Hrvaškem slavila desna sredina. HDZ bo dobila pet poslancev, levosredinska SDP tri, levosredinska liberalna Amsterdamska koalicija, evroskeptična stranka Živi zid in neodvisna lista Most pa lahko računajo na po enega poslanca. Po anketi agencije Oraclum, v kateri so vprašali sodelujoče, kdo bo zmagal, in ne, za koga bodo glasovali, naj bi HDZ ­dobila celo šest poslancev.

Agencija Promocija plus za HRT in agencija Oraclum za N1 TV sta izvedli anketi pred velikim predvolilnim zborovanjem HDZ s kanclerko Angelo Merkel in vodilnim kandidatom Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika evropske komisije Manfredom Webrom ter obiskom podpredsednika evropske komisije in vodilnega kandidata Stranke evropskih socialistov za to funkcijo Fransa Timmermansa pri SDP.

Po oceni bruseljskega portala Politico je hrvaški premier Andrej Plenković ljubljenec EPP, nemški analitiki pa kanclerkin obisk postav­ljajo v kontekst večanja podpore Webru in HDZ na prihajajočih volitvah. Po njihovem si je tudi kanclerka prizadevala za to, da bi njeno dosedanjo politiko podprla konservativna krščanskodemokratska večina, ki se bo soočila s pričakovano več evroskeptičnimi in populističnimi poslanci tudi v novi sestavi evropskega parlamenta. Štel bo vsak glas. Hrvaški analitiki so prepričani, da EPP vidi v Plenkoviću, ki da ima s kanclerko podobne poglede na smisel in prihodnost EU, enega izmed prihodnjih visokih funkcionarjev EU.

Po kanclerkinih besedah v EU obstajajo struje, ki prihajajo iz različnih smeri in prezirajo skupne evropske vrednote ter si želijo uničiti EU. Poudarila je, da se je proti temu treba odločno boriti, in ocenila, da so mir, varnost in svoboda pomembni v boju proti vsakovrstnemu populizmu. Po njenem Hrvaška in Nemčija stopata po tej poti. Kanclerka je obljubila naši južni sosedi, da se bo v prihajajočem mandatu evropske komisije pridružila schengenskemu območju.

Timmermans vidi v možnem povolilnem sodelovanju z EPP težavo v tem, da si konservativci ne želijo sprememb v EU in da se ves čas spogledujejo s skrajno desnico. Poudaril je, da se zavzema za oblikovanje progresivne večine v evropskem parlamentu, vključno z grškim premierom Aleksisom Ciprasom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.