Evropa se spominja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov

V Sloveniji in Evropi bomo danes obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.



»Na ta dan se spomnimo tistih, ki so postali žrtve totalitarnih režimov v Evropi, in tistih, ki so se borili proti tem režimom. Priznavamo trpljenje vseh žrtev in njihovih svojcev, kot tudi trajne posledice, ki so jih te travmatične izkušnje pustile na prihodnjih generacijah Evropejcev,« sta v skupni izjavi sporočila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Pozvala sta k sodelovanju pri tem, da nas bo skupna preteklost okrepila, ne pa razdvojila, ter poudarila, da svoboda ni samoumevna.
 

Dve najhujši obliki totalitarizma v zgodovini

Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust, ker je bil tedaj podpisan omenjeni pakt o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato proti njej povezala z zahodnimi zavezniki.



Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.

V Sloveniji bodo državni svet, zunanje ministrstvo in Študijski center za narodno spravo v sodelovanju s platformo evropskega spomina danes organizirali mednarodno konferenco ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
 

Zorčič za preganjanje poveličevanja totalitarnih simbolov

Medtem je predsednik državnega zbora Igor Zorčič ob današnjem vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudaril, da je vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov izredno nevarno in nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje. Zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano, se je zavzel.

Predsednik DZ je v poslanici zapisal, da čeprav se zdi, da so druga svetovna vojna, obdobje miru in gospodarskega napredka po njej ter padec Vzhodnega bloka med evropske narode prinesli katarzo in razumevanje zla, ki ga prinašajo totalitarizmi, je danes jasno razvidno, da Evropa še ni povsem »predelala« svoje totalitaristične preteklosti.

»Še huje, v zadnjem obdobju vse pogosteje prihaja do poveličevanja zgodovinskih zločincev, njihovih totalitarnih idej in zavržnih dejanj ter po drugi strani do krepitve in spodbujanja nestrpnosti do drugačnih in drugače mislečih,« je poudaril Zorčič.

Danes živimo v razmerah, ki nas opozarjajo, kako izredno tanka in občutljiva je meja med normalnostjo in totalitarnostjo, je dodal. In ravno krizne razmere, kakršne ustvarja epidemija covida-19, ustvarjajo pogoje za sovražni govor, ki se še posebej agresivno širi na družbenih omrežjih. Zvesto mu sledijo omejevanje in diskriminacija izbranih skupin, javne žalitve in diskreditacije, ki so v jedru vsakega totalitarnega diskurza, je zapisal.

»V teh razmerah je dodatno prilivanje olja na ogenj s strani neodgovornih posameznikov, tudi politikov, še posebej nevarno. Vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov, čeprav zgolj zaradi cenene javne pozornosti, je izredno nevarno, nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje, zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano,« se je zavzel predsednik DZ.