EU med globalnim odrom in Balkanom

Ko bodo voditelji EU drevi na Brdu sedli k delovni večerji, se bo razprava vrtela predvsem okoli velike teme – vloge EU na globalnem odru in njene strateške suverenosti. To zadeva odnose s Kitajsko, ameriško soliranje, nauke iz polomije v Afganistanu.

Varnostni pakt ZDA z Avstralijo in Združenim kraljestvom o indopacifiškem območju je bil zadnji primer, ki je pokazal, kako v Washingtonu brez zadržkov delujejo brez upoštevanja interesov EU. Tudi visoki bruseljski uradniki vidijo razsežnosti pakta Aukus veliko širše kot le dvostransko zadevo Francije, ki je ostala brez orjaške orožarske kupčije z Avstralijo. Že od junija sta za neuradno zasedanje v Sloveniji predvideni dve temi – Kitajska in trgovina. V EU je kar nekaj držav članic nezadovoljnih s pritiskom Washingtona, naj posnemajo njegovo trdo držo v odnosih s Kitajsko.



Nazadnje so voditelj razpravljali o Kitajski oktobra lani. Pozneje je bil sklenjen investicijski sporazum (je še v postopkih potrjevanja) in sprejete sankcije proti Pekingu. »Potrebujemo strateško razpravo na najvišji ravni,« je pred potjo v Slovenijo povedal visoki uradnik EU. Ključni vprašanji sta, kako in na katerih področjih sodelovati s Kitajsko. V času napetosti med Kitajsko in ZDA da se mora razjasniti stališče EU. Pričakovati je, da bo kateri od voditeljev za večerjo omenil še katero drugo temo, denimo Balkan ali rast cen energije.

Za vrh EU-Zahodni Balkan je bila na najvišji ravni že pripravljena skupna izjava. Uradniki njeno vsebino opisujejo kot ravnotežje med širitvenimi ambicijami in ohranjanjem poglabljanja lastnega razvoja EU, vključno z zmogljivostjo za sprejem novih držav. Tako sama izjava pod črto ni posebej ambiciozna. Vzrok je majhna skupina držav članic s Francijo na čelu, ki že nekaj časa pritiskajo na zavoro. Omenjena je zavezanost EU širitvenemu procesu, zagotovljena ostaja evropska perspektiva. A v procesu širitve se bodo morale nadaljevati verodostojne reforme.
 

Datumi širitve še neznanka

Vrat Unije uradno sicer niso zaprli, a pojma širitev skoraj ne uporabljajo več. Ne morejo niti začeti pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, ker Bolgarija blokira Skopje. Majhno okno priložnosti po bolgarskih volitvah, na koncu slovenskega predsedovanja, za deblokado Severne Makedonije, ostaja. Želja Slovenije, da bi v izjavo kot cilj za vstop vseh balkanskih držav zapisali leto 2030, ni bila uslišana. Po navedbah visokih uradnikov širitev temelji na zaslugah, na reformah, izpeljanih v državah pristopnicah, »zato je težko govoriti o datumih«. Ni izključeno, da bi Srbija med slovenskim predsedovanjem odprla nova poglavja.



V Bruslju raje poudarjajo konkretne stvari za Balkan, kot je gospodarsko-naložbeni načrt. Z njim bi »mobilizirali« za 30 milijard evrov naložb, predvsem na področju povezljivosti tako med državami v regiji kot z EU. Nepovratna sredstva iz proračuna EU bodo znašala devet milijard evrov. Okoli 2,9 milijona odmerkov cepiv iz EU je že bilo zagotovljenih. Cilj je, da bi imeli do konca leta enako raven precepljenosti kot EU. In še 3,3 milijarde evrov podpore za spopadanje s posledicami pandemične krize in postopno opuščanje stroškov roaminga.
 

Poziv k zgladitvi dvostranskih sporov

Države v regiji bodo tudi pozvali k prizadevanju za zgladitev dvostranskih sporov, ki so dediščina preteklosti. Slovenija pa ni dobila dovolj podpore za predlog, da bi v izjavo vrha vključili tudi odpravljanje komunistične dediščine, ki naj bi omogočilo, »da bi spet vzpostavili dobro delujoče pluralistične demokracije, ki temeljijo na vladavini prava«. Komunistična dediščina da je tudi eden od pomembnih virov resnih groženj varnosti, predvsem povezav med nekdanjimi pripadniki tajnih služb nekdanjih totalitarnih režimov in organiziranim kriminalom, je še pisalo v slovenskem predlogu.