Vlada je policiji naložila, da zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda v torek in sredo omeji ali prepove gibanje v Ljubljani, na Bledu in Predosljah pri Kranju, kjer se nahaja kompleks Brdo. Vlada je prvič v zgodovini Slovenije aktivirala 9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije. Informacijo o tem so zvečer sporočili z vladnega urada za komuniciranje, sklep je že objavljen v Uradnem listu.



Vlada se je za to potezo odločila na včerajšnji dopisni seji, in sicer potem ko je Zoran Stevanović, vodja stranke Resni.ca in pobudnik dosedanjih sredinih protestov, napovedal nov protest – za danes. Lokacije niso razkrili, a so se po družbenih omrežjih pojavila namigovanja, da bi lahko potekal na Brdu pri Kranju, kjer se bodo voditelji držav ali vlad članic EU sestali na neformalni delovni večerji. Stevanović je namignil tudi na možne blokade cest.



Vlada odločitev za omejitev gibanja utemeljuje z 9. členom zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot navaja, lahko vlada na predlog ministra za notranje zadeve ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda naloži policiji, da z odredbo omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih oziroma prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja.



Ukrep sme trajati največ sedem dni in se preneha takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. Vlada bo sklep objavila v uradnem listu. 9. člen zakona bo predvidoma aktiviran prvič v zgodovini samostojne Slovenije. 

Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede je za portal MMC Radiotelevizije Slovenija dejal, da mora vlada ob aktivaciji navedenega zakonskega člena dokazovati veliko verjetnost (zdaj, zdaj se bo zgodilo ...) hujših kršitev javnega reda. »To enostavno pomeni dokazovanje, da je situacija tako resna, da policija z moštvom in sredstvi, ki jih ima na razpolago, brez aktivacije tega ukrepa ne more vzpostaviti reda, skoraj zagotovo pa se pričakujejo hujše eskalacije,« je pojasnil.






 

Odbora DZ zahtevata ukrepanje proti organizatorjem shodov in nasilnim protestnikom

Odbora za notranje zadeve in za pravosodje sta po poročanju STA na včerajšnji skupni seji pristojne organe pozvala, naj nemudoma ukrepajo proti organizatorjem neprijavljenih shodov in nasilnim protestnikom. Ljubljansko upravno enoto pa je poslanska večina s sprejetim sklepom pozvala, naj prepove organizacijo shodov, na katerih bi lahko izbruhnilo nasilje.

Razpravo na seji obeh odborov so zahtevali poslanci SDS, ki menijo, da pristojni organi proti organizatorjem neprijavljenih, včasih tudi nasilnih protestov ter posameznikom, ki grozijo politikom, ne ukrepajo dovolj učinkovito. Poslanec SDS Branko Grims je v imenu predlagateljev okrcal predvsem tožilstvo in sodstvo, ki da ne opravljata svojega dela v primerih očitnih kršitev zakona in uporabe nasilja na protestih. Kot je dejal, bi lahko na podlagi obstoječe zakonodaje ustrezno ukrepali, če bi hoteli, tako pa so po njegovem mnenju opustili dolžno ravnanje.

Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je zavrnil očitke na račun dela državnega tožilstva o pasivnosti in dvojnih merilih, ki naj bi jih imelo tožilstvo pri pregonu kaznivih dejanj. Opozoril je, da je tožilstvo organ, ki izvaja kazenski pregon, ni pa organ odkrivanja. Državni tožilci morajo biti po njegovih besedah objektivni in nepristranski, izključno merilo za začetek kazenskega pregona pa so podatki in dokazi, ki jih zbere policija.

Na besede vrhovnega tožilca se je odzval generalni direktor policije Anton Olaj. Tožilstvo je namreč po njegovih besedah daleč od tega, da bi bilo samo organ pregona, ampak z usmeritvami, ki jih daje policiji, tudi odkrivanja. Notranji minister Aleš Hojs je spomnil, da je policija ljubljanski upravni enoti jasno predlagala, naj ne izda dovoljenja za protestne shode pred Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), pa upravna enota tega ni storila, dokler protestniki niso nasilno vdrli v stavbo RTVS.