V nadaljevanju preberite:

Slovenija se kot gostiteljica vrha EU-Zahodni Balkan uradno zavzema za močno politično sporočilo regiji in vrnitev širitve na evropsko agendo, toda vprašanje je, ali s svojimi notranjepolitičnimi težavami, ki zbijajo njeno verodostojnost na ravni Unije, država resnično pomaga spodbujati ta proces ali pa ga celo ovira.

»Vsa prizadevanja za vdih novega življenja v proces širitve EU so dobrodošla, vendar se bojim, da Slovenija poskuša oživiti truplo,« je svoje dvome o ambicijah slovenskega predsedstva za Delo strnil Noah Buyon, raziskovalec iz nevladne organizacije Freedom House. Nekatere članice Unije po njegovih besedah trenutno ne vidijo evropske prihodnosti držav Zahodnega Balkana. »To je tudi resen problem, saj je v določeni meri demokratična blaginja teh držav povezana z izvedljivostjo širitvenega procesa. Tega problema na Brdu ni mogoče rešiti. To je treba urediti v Bruslju.«

Predsedujoči svetu EU je manevrski prostor za iskanje rešitev in vračanje zaupanja v sam proces hkrati omejila afera non-paper o spreminjanju meja na Balkanu. »Mislim, da slovenska vlada ni idealni zastavonoša širitve EU«, kar pa ne pomeni, da njena prizadevanja niso legitimna, je pojasnil Buyon. Članice, ki zagovarjajo širitev, imajo po njegovih besedah boljše argumente, toda težava je, ker so v tem taboru tudi vlade, kot je madžarska. »To je velika rdeča zastava za države članice, ki že nasprotujejo širitvi, saj jih vodi k temu, da svoje nasprotovanje okrepijo.«