Energija, ki zbližuje

»Madžarska je ena izmed ključnih ruskih partneric v Evropi,« je danes povedal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je gostil predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána.

»Pogostost srečanj na najvišji rusko-madžarski ravni je že skoraj beloruska,« se je pošalil Maksim Samorukov z moskovskega centra Carnegie, ko je spomnil, da sta od tedaj, ko je bil Orbán nazadnje v Moskvi, minila le dva meseca, Putin pa je lani kar dvakrat obiskal Budimpešto. Toda po mnenju analitika to ne pomeni večjega političnega zbliževanja med državnikoma oziroma njunima državama, temveč prej pragmatične pogovore o skupnih poslih, med katerimi je zdaj nedvomno največji gradnja dveh novih blokov madžarske jedrske centrale Paks. V Bruslju so temu 12 milijard evrov vrednemu projektu kar nekaj časa nasprotovali, a so lani popustili, ruska državna družba Rosatom pa je že lani razpisala natečaje za madžarska podjetja, ki bodo po pogodbi izvedla 40 odstotkov del. »Letos so se med kandidati pojavila podjetja, povezana z Orbánovimi prijatelji iz otroških let,« je zapisal Samorukov. Ker je v obeh državah sprejemanje odločitev zelo centralizirano, lahko po mnenju analitika madžarska stran v polni meri nastopi z geopolitičnimi argumenti zgolj na srečanju državnih voditeljev.



»Rosatom bo v bližnji prihodnosti začel postavljati dva nova energetska bloka v Paksu,« je po včerajšnjih pogovorih dejal gostitelj. Gost je povedal, da je treba rešiti še veliko »tehničnih vprašanj«, ki se bodo še pojavila, »a poskušamo loviti roke«. Ta bo kmalu potekel tudi sedanjemu sporazumu o dobavi ruskega zemeljskega plina, državi pa se še nista dogovorili o novih cenah. »Rusija zagotavlja več kot 75 odstotkov na Madžarskem porabljene nafte in 60 odstotkov plina,« je po srečanju pojasnil Putin. Vendar se utegne energetsko sodelovanje še razširiti, saj je ruski predsednik včeraj namignil, da bi lahko ena veja Turškega toka potekala tudi po madžarskem ozemlju.


 

Nič več najbolj proruska članica EU

Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, ki se je lani povečalo za četrtino, v prvi polovici letošnjega leta pa zraslo skorajda za tretjino, je bilo glavna tema njunega srečanja, čeprav sta se pogovarjala tudi o mednarodnih razmerah. Putin je Orbána prav tako poučil o tem, kako Moskva rešuje sirsko krizo. Na Zahodu madžarskega voditelja označujejo za »prijatelja« in sozagovornika »neliberalne« Putinove demokracije, kot ključne dokaze pa navajajo njegovo povabilo ruskemu voditelju v Budimpešto takoj po tem, ko si je Rusija prisvojila prej ukrajinski polotok Krim, in njegove ponavljajoče se kritike »nesmiselne« sankcijske politike proti Rusiji. Toda v zadnjem času se je precej spremenilo, je opozoril raziskovalec centra Carnegie. V Budimpešti so po njegovih besedah našli novega zaveznika v »nepredvidljivem« ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, zato Moskve ne potrebujejo več toliko za razkazovanje svojih vplivnih prijateljev Bruslju. »V zadnjem letu se je Madžarska odločila, da bo komu drugemu odstopila status najbolj proruske članice Evropske unije,« je ugotovil Samorukov in navedel nekaj dokazov. Po tem, ko so v Veliki Britaniji obtožili rusko državo, da je s prepovedanim kemičnim sredstvom zastrupila dvojnega agenta, kar devet od 28 članic EU ni »solidarnostno« izgnalo ruskih diplomatov, a med njimi ni bilo Madžarske. Drugi dokaz naj bi bil, da je vladajoča madžarska stranka Fidesz svoje še bolj desničarske politične nasprotnike razglasila za »ruske agente«. Tretji pokazatelj, da Budimpešta ni ruski »trojanski konj« v EU, je po mnenju ruskega analitika Orbánov nastop na julijskem vrhu Nata v Bruslju, kjer je Rusijo označil za »grožnjo« Evropi.

Prav tako je konec julija madžarski voditelj evropsko politiko do Rusije razglasil za »primitivno«, ker jo prežemajo zgolj sankcije in grožnje. Po njegovem bi moral biti odnos EU bolj diverzificiran, a da v Bruslju žal ne znajo ločiti med evropskimi državami, ki jih lahko ogroža Rusija, in tistimi, ki se je nimajo kaj bati. Naj dasta EU in Nato posebna zagotovila Poljakom in baltskim državam, preostali Evropi pa naj dovolijo obnoviti normalne gospodarske odnose z Rusijo, je povedal Orbán. Koliko lahko v Moskvi računajo na madžarsko podporo v znotrajevropskem uporu proti ruskim sankcijam, je včeraj povedal že naslov intervjuja, ki ga je za ruski časnik Kommersant dal prvi mož madžarske zunanje politike Péter Szijjártó: »Glede vprašanja sankcij ne bomo rušili evropske enotnosti.«