Samomorilska naloga, ki se je spremenila v pozitiven signal

Evropska poslanka iz vrst Zelenih in glavna poročevalka o razmerah na Madžarskem Judith Sargentini je v pogovoru za Delo spregovorila o svojem poročilu, ki je ta teden odprlo pot sprožitvi postopka proti vladi Viktorja Orbána zaradi kršenja temeljnih vrednot EU.

Ta teden je bil eden od vrhuncev vaše politične kariere. Kako ste preživeli glasovanje o vašem poročilu v evropskem parlamentu?  

Na tej zadevi smo delali vse od leta 2010, ko je bil Orbán izvoljen. Toda na samem poročilu sem delala nekaj več kot leto dni. Poskušala sem ostati čim bolj faktična in prepričati čim več ljudi, da bi ga podprli. Toda kljub temu je obstajal dvom, ali mi bo uspelo. Ko sem ga začela pripravljati, sem bila prepričana, da gre za samomorilsko nalogo. Poročilo je bilo treba pripraviti, toda težko si je bilo predstavljati, da bomo dobili dvotretjinsko večino. Njegova potrditev v parlamentu je bilo izjemno olajšanje. To je bil teden, v katerem je predsednik evropske komisije Juncker podal svoj govor o stanju Evropske unije. Glasovanje v parlamentu je bilo ključnega pomena zato, da lahko sodimo o stanju EU, in pomeni zelo pozitiven signal.

Viktor Orbán se je na sprožitev sedmega člena odzval z napovedjo tožbe proti EU. Njegov odziv je bil verjetno predvidljiv.  

Usmerjen je bil predvsem na madžarsko javnost. Če bi izgubili glasovanje, bi madžarska vlada trdila, da je pokazala Bruslju, kar mu gre. Ker smo glasovanje dobili, ima Orbán sedaj nove dokaze o tem, kako se tujci vmešavajo v madžarske notranje zadeve, kako Bruselj in Strasbourg predstavljata tujo entiteto, medtem ko je njegova država prostovoljna in vesela članice Evropske unije.  

Se morda bojite, da bi lahko Orbán postopek nekako poskušal obrniti sebi v prid?

Če bi se bali slabih medijskih odzivov na Madžarskem, postopka sploh ne bi začeli. V vsakem primeru se v državi o Bruslju piše in poroča slabo.

Cilj postopka je obnoviti političen dialog z Madžarsko. Ali lahko EU z njim državo premakne z margine evropske politike?

Cilj je vrniti Madžarsko oziroma njeno vlado nazaj v skupnost demokratičnih držav, ki spoštujejo vladavino prava in temeljne pravice. Naloga evropske komisije je bila, da bi pri vsakem spornem zakonu ohranjali dialog z Madžarsko. To smo pustili za seboj. Države članice morajo razmisliti o mojem poročilu in pripraviti seznam ukrepov. Pogovarjanje za zdaj ni prineslo nikakršnih rezultatov.

Ali pričakujete, da lahko glasovanje in poročilo preizkusita Orbánovo politično prevlado na Madžarskem?

Težko si to predstavljam. Mislim, da to poročilo pomaga veliko Madžarom s tem, da dviguje njihovo moralo, predvsem tistim, ki jih skrbi, kaj se dogaja v njihovi državi, ko gledajo, kako vlada sistematično spodjeda temelje inkluzivne demokratične družbe. Upam, da iz poročila vidijo, da zunaj države obstajajo ljudje, ki jih ni mar in ki nočejo, da Madžarska potone še globlje. To je tisto, kar bi lahko vplivalo na ljudi, in dejstvo je, da je veliko članov Evropske ljudske stranke (EPP), vključno z njenim voditeljem Manfredom Webrom glasovalo za sprožitev postopka. Ta politična skupina ima že dolgo težave s Fideszom, probleme je poskušala prikriti, a na neki točki so vendarle ugotovili, da se morajo distancirati od Orbána. Tudi Juncker je ta teden dejal, da bi glasoval za sprožitev postopka, če bi bil član parlamenta. Toda on je predsednik komisije in ta nikoli ni sprožila tega postopka. Zelo me veseli število evropskih voditeljev, ki sedaj podpirajo ta postopek, a hkrati se sprašujem, zakaj več niso storili sami?

EU bi na madžarsko vlado lahko pritisnila tudi z omejevanjem njenega dostopa do strukturnih in kohezijskih skladov. Je to naslednji logičen korak v tej zgodbi?    

Unija o tem zagotovo razmišlja, toda ne vem, če bi bilo pametno sredstva povsem odvzeti, ampak poskrbeti za njihovo pravilno uporabo. Veliko teh sedaj končuje v žepih Orbánovih prijateljev in sorodnikov. Madžari od tega nimajo nič. Ena od možnih rešitev bi bila, da se vladi odvzame nadzor nad temi sredstvi in da projekte prevzame evropska komisija. Denar bi lahko šel tudi direktno civilnim organizacijam ali lokalnim oblastem, če bi se izkazalo, da lahko transparentno vodijo evropske projekte. Komisija je v okviru razprave o prihodnji finančni perspektivi EU že predlagala, da bi spoštovanje vladavine prava navedli kot enega od pogojev za evropsko financiranje. Mislim, da gre za zanimivo idejo. Nismo še na točki implementacije, a signal je vseeno pozitiven. Potrebno bi bilo najti način, kako sredstva dostaviti v državo mimo vlade, če se ta izkaže za koruptivno.

S katerimi dejanji lahko madžarska vlada začne normalizirati odnose z EU?

Lahko se preneha vmešavati v neodvisne mediji; pravično razdeli sredstva, ki jih država namenja za oglaševanje, ne pa da jih dodeli zgolj njej naklonjenim medijem; vrne mandat sodnikom, ki jih je predčasno upokojila; odpravi spremembe volilne zakonodaje in se odvrne od spreminjanja meja volilnih okrožij v prihodnosti; v smeti vrže svojo zakonodajo, uperjeno proti Georgeu Sorosu in nevladnim organizacijam, in javno poudari, kako pomembni so prostovoljci iz civilne družbe za to, da lahko celotna družba preživi. Stori lahko ogromno.

Toda ali se ne bojite, da je vaše poročilo prišlo prepozno?

Prišlo je zelo pozno. Če bi rekli prepozno, bi obupali, obupati pa ne smete zaradi vseh tistih Madžarov, ki si želijo sprememb. Toda dejstvo je, da je to že tretji Orbánov zaporedni mandat, ustavo pa je na zelo neprijeten način začel spreminjati že leta 2010. Težava je v tem, da sta si evropska komisija in svet dolgo zatiskala oči, v parlamentu pa ni bilo dovolj politične volje za takšen korak. Treba jo je bilo zgraditi počasi, in to je tisto, kar sem počela zadnje leto dni. In na koncu je delovalo.