Okuženih je že skoraj 7,5 milijona ljudi, prihaja pa obetavno zdravilo

22.01 Uradno število okuženih s covidom-19 je doseglo 7.436.660

Zadnje informacije, ki jih zbira AFP, kažejo, da so ZDA najbolj prizadeta država, število primerov okužb s koronavirusom je preseglo dva milijona, vendar v administraciji pravijo, da ne bodo več omejevali gibanja in zapirali podjetij. V Afriki je trajalo 98 dni, da so potrdili 100.000 okuženih in le 18 dni, da so prišli do 200.000 okuženih.

Zaradi covida-19 je doslej po uradnih podatkih umrlo najmanj 417.773 ljudi. Potrjeno okuženih je bilo 7.436.660 ljudi v 196 državah in ozemljih. V ZDA je umrlo 113.209 ljudi, v Veliki Britaniji 41.279, v Braziliji 39.680, sledita Italija s 34.167 in Francija z 29.346 mrtvimi. Medtem je število okuženih v Rusiji preseglo pol milijona, v Iranu pa so potrdili 180.000 okužb.

Evropska komisija je predstavila načrt odprtja notranjih meja med članicami EU 15. junija, od 1. julija naj bi v EU prosto potovali tudi državljani držav na Balkanu. Meje Evrope se bodo postopoma odpirale tudi za druge, vendar le tiste, kjer je epidemija pod nadzorom.



21.45 Anketa Valicona: Druženje in obisk trgovin še daleč od stanja pred epidemijo

Raziskava Valicona v času po uradnem koncu epidemije novega koronavirusa kaže občutno več druženja, ki pa ga je še vedno precej manj kot v obdobju pred epidemijo. Tudi v trgovine se vračamo postopoma. Hkrati pa opažajo več skrbi za dolgoročne posledice epidemije na področju pravic in svoboščin.

Druženja s prijatelji, sodelavci in sorodniki je bilo v prvem tednu po koncu epidemije še vedno v povprečju 45 odstotkov manj kot pred njo. Sredi aprila, ko je bilo zaprtje javnega življenja na vrhuncu in so bile vse oblike druženja zelo okrnjene, pa ga je je bilo v povprečju 85 odstotkov manj kot pred epidemijo.

Tudi pri pogostosti nakupovanja v trgovinah, ki se je na vrhuncu epidemije znižala za 71 odstotkov, je v prvem tednu po koncu epidemije razlika glede na stanje pred epidemijo še vedno precej negativna in znaša 44 odstotnih točk. Nekatere navade, ki jih potrošniki prevzamejo v času kriznih razmer, se lahko namreč ohranijo, če jih prepoznajo kot koristne, so zapisali. To so v Valiconu opazovali že v času gospodarske krize v letih od 2009 do 2014, ko je potrošnik zaradi dolgotrajnosti krize postal bolj preudaren pri potrošnji, trgovci pa so morali ohraniti nekatere trženjske prijeme iz časa krize.



20.42 WHO opozarja na pospešeno širjenje koronavirusa v Afriki

Pandemija novega koronavirusa se na afriškem kontinentu pospešeno krepi, saj so doslej potrdili več kot 200.000 primerov okužbe z novim koronavirusom in več kot 5600 smrti zaradi covida-19, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Potem ko je trajalo 98 dni, da so v Afriki potrdili 100.000 primerov okužbe z novim koronavirusom, se je število okužb v samo 18 dneh podvojilo na 200.000, so poudarili.

Regionalna direktorica WHO za Afriko Matshidiso Moeti je poudarila, da so sicer na celini doslej potrdili le majhen del vseh primerov na svetu, da pa se širjenje koronavirusa pospešuje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V desetih od 54 afriških držav trenutno narašča število okužb in smrti, ki skupno predstavljajo skoraj 80 odstotkov vseh primerov na afriškem kontinentu, izpostavlja WHO. Več kot 70 odstotkov vseh smrtnih primerov zaradi covida-19 v Afriki so imeli v petih državah - Alžiriji, Egiptu, Nigeriji, Južni Afriki in Sudanu. Najbolj prizadeta država je Južna Afrika, kjer so potrdili četrtino vseh primerov na kontinentu.



20.25 Bruselj s strategijo za zagotovitev cepiva proti novemu koronavirusu

Evropska komisija bo v petek ministrom EU za zdravje predstavila načrt strategije za čimprejšnjo zagotovitev cepiva proti novemu koronavirusu. Bistvo strategije, ki jo bo sicer objavila prihodnji teden, je skleniti sporazume z več proizvajalci in jim vnaprej plačati znaten del naložb v razvoj cepiva v zameno za zavezo, da bodo cepivo namenili EU.



Razvoj novega cepiva traja običajno deset let, zaradi gospodarske krize pa zdaj obstaja velik interes, da se razvije bistveno prej, v 12 do 18 mesecih, kar je velika obremenitev za farmacevtska podjetja, saj je treba proizvodne zmogljivosti zagotoviti pred uspešno sklenjenimi kliničnimi testiranji, kar močno poveča tveganja, pojasnjujejo viri pri Evropski komisiji. Podjetja zato javne oblasti pozivajo k finančni podpori. Komisija po navedbah virov v odziv predlaga vnaprejšnje sporazume s farmacevtskimi podjetji, v skladu s katerimi bi unija proizvajalcem vnaprej plačala znaten del naložbe v zameno za zavezo, da bo dobila njihovo cepivo, takoj ko bo na voljo. Zaradi tveganja, da nekateri projekti ne bodo uspešni, predlaga sporazume z več proizvajalci.

Denar naj bi črpali iz instrumenta za krizno podporo, ki razpolaga s proračunom 2,7 milijarde evrov. V okviru tega instrumenta bo komisija naročala v imenu članic. Cepivo pa naj bi med članice razdelili glede na število prebivalstva. Cilj je zagotoviti cepivo za 300 milijonov Evropejcev. Odvisno od tega, ali bo potrebno eno cepljenje ali dve, tako ciljajo na od 300 do 600 milijonov doz cepiva. Namen je preprečiti notranje boje za cepivo.

20.07 EU potrdila strateški pomen odnosov z državami Vzhodnega partnerstva

Zunanji ministri držav članic EU so na današnji videokonferenci s kolegi iz držav Vzhodnega partnerstva potrdili strateški pomen odnosov med EU in državami partnerstva ter trdno zavezanost nadaljnjemu razvoju teh odnosov. Izrazili so solidarnost in podporo pri soočanju z zdravstvenimi in socialno-gospodarskimi posledicami pandemije covida-19. Članice partnerstva, s katerim želi EU okrepiti sodelovanje z državami v soseščini, ki sicer niso kandidatke za članstvo v uniji, so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina.

Ministri so spomnili, da je bil odziv EU na pandemijo novega koronavirusa v državah Vzhodnega partnerstva del globalne operacije, ki je vključevala tudi sodelovanje preko multilateralnih prizadevanj, so sporočili iz Bruslja. EU je prek paketa Team Europa za boj proti pandemiji šestim državam regije namenila približno milijardo evrov s ciljem takojšnje pomoči v boju proti koronavirusu, pa tudi za srednjeročne ukrepe v soočenju z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije.

19.50 Prodaja piva v Veliki Britaniji je v pandemiji rekordno padla

Združenje pivovarjev in lastnikov gostišč Velike Britanije je sporočilo, da je zaradi pandemije covida-19 prodaja piva padla rekordno nizko. V prvem letošnjem četrtletju je bila prodaja za 7,2 odstotka nižja kot lani, v barih in pubih pa za 16,4 odstotka. Predsednik vlade Boris Johnson je 20. marca sicer pozval lastnike pubov, barov in restavracij, naj svoje lokale pustijo odprte, a to je bilo le tri dni pred uvedbo omejitev gibanja v vsej državi. Predstavnica združenja Emma McClarkin je za AFP povedala, da so nove številke resne in razkrivajo uničujoče posledice virusa. Od vlade pričakuje, da bo dovolila delovanje pivovarn in lokalov od 4. julija naprej. Pivovarji namreč potrebujejo tri tedne, da zvarijo novo pivo.



19.32 Pahor sodelavcem klicnega centra za informacije o koronavirusu izročil priznanje jabolko navdiha

Predsednik republike Borut Pahor je danes na sprejemu v ljubljanski Vili Podrožnik sodelavcem vladnega klicnega centra za informacije o novem koronavirusu v zahvalo za njihov prispevek pri premagovanju epidemije covida-19 izročil repliko jabolka navdiha. Priznanje je v vlogi vodje klicnega centra prevzela Mojca Matičič.

Matičičeva, ki prihaja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra, je v zahvali za priznanje poudarila, da se je klicni center za informacije o novem koronavirusu izkazal kot unikat med centri za pomoč prebivalstvu v kriznem času, zato je njegovo delovanje terjalo veliko inovativnosti, iznajdljivosti, entuziazma in dobre volje. »Res je, da smo delovali v senci, ampak naš glas je bil prav dobro slišan, saj nas je poklical vsak 40. Slovenec. Vsak klic smo vzeli zelo resno in odgovora, ne vemo, ni bilo slišati,« je dejala. Po njenih besedah je imel klicni center tudi vlogo posrednika med različnimi institucijami, »končno pa smo bili rama, na katero se je lahko naslonila čisto vsaka Slovenka ali Slovenec, če je bilo potrebno«.

19.27 Merklova za boljši dostop evropskih podjetij do kitajskega trga

Nemška kanclerka Angela Merkel se je danes v pogovoru s kitajskim premierjem Li Keqiangom zavzela za boljši dostop nemških in drugih tujih podjetij do kitajskega trga. Prepričana je, da so na tem področju nujni novi koraki, pri tem pa pomembno vlogo igra ambiciozen investicijski dogovor, o katerem se pogajata EU in Kitajska. V središču videokonference med voditeljema je bila okrepitev gospodarskega sodelovanja, govorila pa sta tudi o premagovanju pandemije koronavirusa ter razmerah v Hongkongu, je po pogovoru sporočil tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert.

Kitajska zaradi strahu pred vnosom virusa trenutno še ne ne podeljuje standardnih vizumov, kar pa vpliva tudi na gospodarsko sodelovanje. Potem ko je bila Evropska unija sprva razočarana glede zastalih pogajanj o sporazumu o investicijah, pa bi lahko dogovor med kanclerko in premierjem ponovno zagnal pogovore.



18.35 Višegrajske države za pravično razdelitev pomoči EU po koronavirusni krizi

Premierji Češke, Poljske, Madžarske in Slovaške so danes zahtevali spremembe pri porazdelitvi sredstev iz sklada EU za okrevanje po koronavirusni krizi. Zagovarjajo pravično in prilagodljivo razdelitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Ne more biti, da revne države plačujejo za bogate,« je dejal češki premier Andrej Babiš po srečanju četverice na gradu Lednice v bližini Prage. Poljski premier Mateusz Morawiecki je dodal, da je zelo pomembna prilagodljivost. Za območje Srednje Evrope so namreč pomembne investicije v infrastrukturo, kot so avtoceste in železnice, je opozoril. Madžarski premier Viktor Orban je medtem izrazil pričakovanje, da se bodo kmalu strinjali glede načrtov za obnovo po krizi. »Želimo poslati signal, da obstoječi kompromis ni pravičen,« pa je poudaril slovaški premier Igor Matovič.

Sklad naj bi s 750 milijardami evrov pomagal državam članicam pri obnovi po krizi, ki jo je povzročil izbruh koronavirusa. Največ naj bi prejeli Italija in Španija, ki sta med najhuje prizadetimi državami na svetu.

18.23 Na Hrvaško od srede vstopilo skoraj 17.000 Slovencev

Na Hrvaško je od srede popoldan do danes do 13. ure vstopilo skoraj 105.000 potnikov, med tujimi državljani pa je bilo največ Slovencev, ki jih je prišlo 16.668, je objavilo hrvaško notranje ministrstvo. Našteli so 30 odstotkov več potnikov kot med torkom in sredo. V preteklih 24 urah je na Hrvaško vstopilo tudi 9488 Avstrijcev in 8239 Nemcev. Dan pred tem je na Hrvaško vstopilo 80.808 potnikov, med katerimi je bilo 46.650 tujih državljanov.



Kot so dodali, so na svoji posebni spletni strani po rahljanju epidemioloških ukrepov za vstop državljanov iz desetih članic Evropske unije, vključno s Slovenijo, prejeli 112.023 prijav za prihod 235.035 oseb, ki so ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev napovedale ali tudi že vstopile na Hrvaško. Znova so pozvali vse potnike iz desetih držav članic EU - Slovenije, Madžarske, Avstrije, Češke, Slovaške, Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Nemčije - naj se prijavijo na omenjeni spletni strani, da bi se izognili čakalnim dobam na hrvaški meji in pospešili obmejni nadzor potnikov. Če potniki podatkov ne vpišejo v aplikacijo, morajo zahtevane podatke posredovati hrvaškim policistom na mejnem prehodu, kar zahteva dodatni čas pri vstopu v državo.

17.38 Finska odpira meje s sosednjimi državami, razen Švedsko

Finska je danes sporočila, da bo v okviru rahljanja ukrepov ob izbruhu koronavirusa odprla meje za potovanja iz šestih sosednjih držav. Na seznamu pa ni Švedske, ki je ena huje prizadetih držav v pandemiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Finska vlada je sporočila, da so v državi od ponedeljka dobrodošli obiskovalci iz Estonije, Latvije, Litve, Norveške, Danske in Islandije. Obiskovalcem iz teh držav ne bo treba v obvezno 14-dnevno karanteno. Odločitev mora uradno v petek potrditi še vlada.
»Na žalost so epidemiološke razmere na Švedskem tako slabe, da ne moremo omiliti omejitev,« je dejala notranja ministrica Maria Ohisalo. Sicer pa na vladi upajo, da bodo lahko čim prej odpravili omejitve glede Švedske, je dodala.

Kljub omilitvi ukrepov pa finska vlada še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja. Na Finskem so do danes potrdili 325 smrti zaradi covida-19, s koronavirusom pa se je okužilo 7064 ljudi.

16.41 Vlada potrdila sporazum glede podpore pri dobavi zdravila favipiravir

Vlada je izdala uredbo o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in uradom Združenih narodov za projektne storitve glede podpore pri dobavi zdravila avigan oziroma favipiravir, kot je generično ime zdravila. Zdravilo je namenjeno za klinično preskušanje pri zdravljenju covida-19. Slovenija je po razglasitvi epidemije novega koronavirusa zaprosila Japonsko za donacijo zdravila avigan in je ena izmed prvih držav na svetu, ki ga je uspela dobiti, in sicer za zdravljenje 100 oseb, so sporočili po današnji seji vlade.

Japonska postopek donacije za klinične raziskave sicer že vodi z 20 državami. Univerzitetni klinični center Ljubljana bo izvedel akademsko klinično preskušanje in s tem prevzel nalogo priprave vloge za priglasitev na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke ter za pridobitev mnenja komisije za medicinsko etiko. Zdravilo sicer na trgu ni na voljo, izdelujejo in distribuirajo ga samo na zahtevo japonske vlade. Razvilo ga je japonsko podjetje Fujifilm Toyama Chemical, na Japonskem pa ga uporabljajo od leta 2014, a samo pri izbruhih gripe, pri katerih niso učinkovita obstoječa zdravila.



Kot kažejo dozdajšnje ugotovitve, pa favipiravir nakazuje možnost tudi učinkovitega načina zdravljenja pri lažjih potekih covida-19. Med prednostmi favipiravirja je jemanje zdravila skozi usta, kar je za paciente najprijaznejši način uporabe, obenem pa ne povzroča interakcije z drugimi zdravili, ki jih bolniki že jemljejo, so nedavno pojasnili na ljubljanski fakulteti za farmacijo.

V Rusiji sicer poročajo, da so z glavno učinkovino pripravili zdravilo, ki ga danes pošiljajo v več zdravstvenih ustanov.

16.27 Maja za dodatke za delo na področju zdravstva in socialnega varstva predvidoma 8,2 milijona evra

Vlada je na današnji seji določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije na področju zdravstva in socialnega varstva za maj. Ocena finančnega učinka v tem mesecu znaša 8,2 milijona evrov, in sicer 6,5 milijona evrov v dejavnosti zdravstva in 1,7 milijona evrov v dejavnosti socialnega varstva.



Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije je predvidel prvi interventni protikoronski zakon, dobili pa so ga lahko tisti javni uslužbenci, ki so bodisi nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje bodisi prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije covida-19. Višina tega dodatka je lahko znašala največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Obseg sredstev za izplačilo dodatka za mesec maj temelji na podlagi prejetih predlogov ministrstva za zdravje ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je obseg sredstev za maj določen upoštevaje 60 odstotkov določenega obsega sredstev za marec.

15.47 V Severni Makedoniji rekordno število okužb s koronavirusom

V Severni Makedoniji so danes poročali o rekordnih 175 novih primerih okužbe z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, od tega kar 131 v Skopju. Zaradi covida-19 je umrlo še pet bolnikov, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

Doslej so v manj kot dvomilijonski državi potrdili 3538 okužb in 169 smrtnih žrtev covida-19. Aktivno okuženih je še 1687 ljudi, od tega 960 v prestolnici Skopje, so danes sporočili z makedonskega ministrstva za zdravje. V državi od začetka meseca poročajo o porastu okužb, ki jih je dnevno tudi več kot sto, a jih je bilo do danes vedno manj kot 130.



15.37 ZZZS dobi iz proračuna 2,8 milijona evrov za nadomestilo prispevkov

Vlada je odločila, da v skladu z interventnim protikoronskim zakonom iz proračunskih rezerv nakaže Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 2,79 milijona evrov za plačilo nadomestila prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Prav tako je vlada odločila o prerazporeditvi porabe petih milijonov evrov znotraj proračuna ministrstva za delo.

Na ZZZS so za STA pojasnili, da bodo na podlagi napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj do konca avgusta pripravili nove projekcije, koliko prispevkov manj bo letos vplačanih v javno zdravstveno blagajno glede na načrtovane prihodke v finančnem načrtu. Ti so bili izdelani še pred epidemijo, kar pomeni, da so nerealno visoki, saj ne upoštevajo vpliva epidemije na gospodarstvo in brezposelnost ter posledično manj vplačanih prispevkov. Sicer pa podatki ZZZS kažejo, da je bilo letos do 31. maja vplačanih za 49 milijonov evrov manj prispevkov, kot so načrtovali.

15.34 Lastniki gozdov lahko do 15. junija uveljavljajo aprilski izpad dohodka zaradi epidemije

Izpad dohodka v sektorju gozdarstva zaradi epidemije covida-19 je v drugi polovici marca znašal 14 odstotkov, aprila pa 35 odstotkov, je izračunal Gozdarski inštitut Slovenije. Lastniki gozdov lahko za april, ko je ta izpad presegel 20 odstotkov, na agencijo za kmetijske trge še do 15. junija vložijo zahtevek za finančno nadomestilo.

Kot so v zvezi s tem zapisali pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), je tako mogoče dobiti finančno nadomestilo za sanitarno sečnjo za april. Ob tem zbornica opozarja tiste lastnike gozdov, ki so imeli sanitarno sečnjo, da ne bodo dobili obvestila o upravičenosti oziroma predizpolnjenega obrazca, kot je to bila praksa v kmetijskem sektorju. Zato morajo sami oddati vlogo.



15.26 Zunanji ministri več članic EU za ponovno vzpostavitev prostega gibanja po EU

Zunanji minister Anže Logar se je danes na pobudo nemškega kolega Heika Maasa udeležil videokonference na temo sproščanja omejitvenih ukrepov na mejah, na kateri so sodelovali še predstavniki enajstih drugih članic EU. Ministri so poudarili, da je skupni cilj ponovna vzpostavitev prostega gibanja med članicami EU, so sporočili z MZZ.

Pri tem je treba po mnenju ministrov zagotoviti, da postopni zagon turistične dejavnosti ne bo povzročil ponovnega porasta okužb z novim koronavirusom. Poudarili so, da bodo vse turistične dejavnosti zahtevale odgovoren pristop, ki vključuje tesno usklajevanje med evropskimi partnerji. Strinjali so se, da sta pogoja za razveljavitev uradnih opozoril pred potovanji nizka stopnja okužb v izvornih državah ter posebni ukrepi na področjih nadzora nad okužbami in zdravstva, predvsem v turističnem sektorju.



15.01 V Ukrajini alarmanten porast okužb z novim koronavirusom

V Ukrajini se je v zadnjih 24 urah s koronavirusom okužilo rekordnih 689 ljudi, kar je zdravstveni minister Maksim Stepanov označil za »alarmantne številke«. Zaradi tega je že napovedal »nujne ukrepe« za zajezitev širjenja epidemije. Skupaj so v Ukrajini potrdili 29.000 okužb z novim koronavirusom. Od petka je število primerov naraslo za 3600, kar je 21 odstotkov več kot v sedmih dneh pred tem. Nekateri strokovnjaki sicer menijo, da je porast posledica okrepljenega testiranja in da ne gre za drugi val epidemije covida-19.

14.58 Stekel bo tudi mednarodni cestni in železniški potniški promet

Vlada je danes sprejela odlok o načinu javnega prevoza potnikov na ozemlju Slovenije, po katerem bo naslednji dan po objavi v uradnem listu znova dovoljen tudi mednarodni cestni in železniški prevoz potnikov, je sporočil urad vlade za komuniciranje. »To pomeni, da lahko pričakujemo avtobusni prevoz, da se začenja turistični prevoz,« je na novinarski konferenci navedel vladni govorec Jelko Kacin.

Kot so sporočili iz vladnega urada, odlok o načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Slovenije omogoča sprostitev izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov, tranzitnega linijskega prevoza potnikov, posebnih linijskih prevozov, občasnega prevoza potnikov, prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu z izmeničnimi vožnjami ter javnega železniškega prevoza potnikov v mednarodnem prometu. Odlok bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, je zapisala vlada. Izid naslednje številke uradnega lista je predviden za petek, tako da bo odlok, če bo objavljen v tej številki, začel veljati v soboto.
Javni prevoz potnikov v mednarodnem prometu bo mogoč v skladu z drugimi pogoji, ki veljajo med Slovenijo in drugimi državami.

14.46 Od 15. junija zelena luč za gledalce na športnih prireditvah

Vlada je na današnji seji izdala odlok o prenehanju veljavnosti odloka o začasnih pogojih za opravljanje športne dejavnosti. S tem bo od 15. junija naprej spet mogoče organizirati mednarodna športna tekmovanja, na športnih prireditvah pa bodo lahko ob priporočilih Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) spet prisotni tudi gledalci.

Gledalci se tako od 15. junija naprej vračajo na športne prireditve, pri čemer bo treba upoštevati smernice ministrstva za zdravje ter NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom sars-cov-2. Od 15. junija naprej je obenem tudi dovoljeno zbiranje ljudi na javnih krajih; s 15. junijem bo dovoljeno zbiranje do 500 ljudi (doslej 200), pri tem pa bo še naprej treba upoštevati varnostne ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe, so še sporočili po današnji seji vlade.



14.26 Zaradi pandemije aprila v Evropi najmanj prošenj za azil v zadnjih 12 letih

Aprila je bilo v Evropi vloženih 8730 prošenj za azil, kar je 87 odstotkov manj kot januarja in februarja in najmanj od leta 2008, so danes sporočili iz Evropskega azilnega podpornega urada (Easo). Kot ugotavljajo, so za izjemen padec odgovorni omejitveni ukrepi med pandemijo covida-19. Ob njihovem rahljanju v Easu pričakujejo ponoven porast prošenj.



Omejitve gibanja in drugi omejitveni ukrepi so že marca prinesli 43-odstoten upad števila prošenj za azil, ki je bil aprila le še bolj izrazit. Največ prošenj za azil so kljub zmanjšanju v primerjavi s predhodnim obdobjem še vedno vložili Sirci in Afganistanci, ki skupno predstavljajo 28 odstotkov vseh prosilcev v aprilu. Še bolj očiten pa je bil upad prošenj Venezuelcev in Kolumbijcev, ki so januarja vložili po več kot 5000 prošenj. Pri prvih je število aprila upadlo za 99, pri drugih pa za 98 odstotkov, izhaja iz poročila urada, ki zajema države EU, Norveško in Švico. Kot sicer ugotavlja Easo, je bilo kljub ukrepom aprila še vedno vloženih skoraj desetkrat več prošenj za azil, kot je bilo zaznanih nezakonitih prehodov meje. Poleg tega so omejitveni ukrepi v veliko manjši meri kot na vlagaje prošenj vplivali na odločanje o njih. Aprila je bilo tako na prvi stopnji izdanih nekaj več kot 35.000 odločb, kar je le 31 odstotkov manj kot januarja. To je v nekaterih državah bistveno zmanjšalo zaostanke, ugotavlja Easo.

14.16 S ponedeljkom dovoljeno javno zbiranje do 500 oseb

Vlada je na seji sprejela sklep, da je od ponedeljka dalje dovoljeno zbiranje do 500 oseb ob upoštevanju ustrezne razdalje in drugih ukrepov, je povedal vladni govorec Jelko Kacin. Spremenijo se tudi pravila glede javnega prevoza potnikov v mednarodnem prometu, kar pomeni, da lahko v kratkem v Sloveniji pričakujemo tudi turistične avtobuse. 

14.08 Bruselj priporoča odprtje notranjih meja s ponedeljkom, zunanjih postopno s 1. julijem

Evropska komisija je danes priporočila odpravo vseh omejitev na notranjih mejah v EU, uvedenih zaradi pandemije novega koronavirusa, s ponedeljkom. Začetek postopnega odpiranja zunanje meje Unije pa priporoča s 1. julijem.



13.13 Se Iran sooča z drugim valom okužb?

Kot ena prvih držav, ki se je soočila z velikim izbruhom koronavirusa, je Iran sredi aprila ob upadu števila obolelih začel rahljati ukrepe za zajezitev bolezni covid-19. V zadnjih tednih je število potrjenih primerov okužbe začelo ponovno naraščati, junija so namreč na dnevni ravni potrdili po 3000 primerov na dan, poroča BBC. V Iranu so mnenja, da je porast pozitivnih primerov posledica povečanega testiranja, v katero so zajeti tudi oboleli z blagimi simptomi in tisti, ki simptomov nimajo.

12.49 Italija aprila s krepkim upadom industrijske proizvodnje

V Italiji je bila industrijska proizvodnja aprila po sezonsko prilagojenih podatkih za 19,1 odstotka manjša kot marca, potem ko je bil marčni 29,3-odstotni upad največji po letu 1990, kar je tamkajšnji statistični urad Istat na trenutni način začel izračunavati te podatke. Za okrevanje po pandemiji naj bi država po vladni oceni potrebovala okoli deset milijard evrov, kar se bo poznalo tudi na povečanem javnofinančnem primanjkljaju. Parlament je sicer že odobril dodatno zadolževanje za letošnje leto, in sicer do 75 milijard evrov. Vlada je že konec aprila ocenila, da se bo primanjkljaj povzpel na 10,4 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je največ po letu 1991.

11.53 V Pekingu prvi primer novega koronavirusa po skoraj dveh mesecih

V kitajski prestolnici so po skoraj dveh mesecih potrdili nov primer koronavirusa. 52-letni moški, ki je obiskal kliniko zaradi vročine, je povedal, da v zadnjih dveh tednih ni zapustil Pekinga, in zanikal, da bi bil v stiku s kom, ki je pripotoval iz tujine, piše BBC.

11.31 V gostinstvu med epidemijo rekorden padec povpraševanja

Epidemija covida-19 je močno prizadela gostinstvo, izpostavlja statistični urad. Marca je prihodek upadel za 50 odstotkov, kazalnik povpraševanja pa se je tako v nastanitvenih obratih kot v dejavnosti strežbe jedi in pijač maja spustil na najnižjo raven, odkar urad meri podatke, to je od aprila 2002. Bistveno se je poslabšal tudi kazalnik zaupanja.



Zadnja leta so bila za gostinstvo dobra, podjetja v tej dejavnosti so leta 2018 prvič presegla dve milijardi evrov prihodkov. Lani je bila rast prihodka podjetij v gostinstvu skoraj osemodstotna. Rast se je nadaljevala še v prvih dveh mesecih letošnjega leta, marca pa je bil v dejavnosti gostinstvo zabeležen največji padec prihodka doslej; bil je za 53,1 odstotka nižji od prihodka marca lani, je danes sporočil statistični urad.



Po omejitvenih ukrepih zaradi covida-19, sprejetih v sredini marca 2020, je bistveno upadel tudi kazalnik povpraševanja po gostinskih storitvah. V gostinskih nastanitvenih dejavnostih se je marca poslabšal za šest odstotnih točk, aprila za 44 odstotnih točk in maja za še 36 odstotnih točk. S tem je dosegel novo najnižjo vrednost pri –98 odstotnih točkah. STA

11.20 V Rusiji število okuženih za koronavirsom preseglo pol milijona

V Rusiji so včeraj potrdili 8779 novih primerov koronavirusa, doslej je vseh skupaj že več kot 500.000 okuženih. Potrdili so 6532 smrtnih žrtev, v zadnjem dnevu 174. Rusija je po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa po številu okužb tretja država na svetu, takoj za ZDA in Brazilijo, a zaznava manjše število smrtnih žrtev od številnih drugih držav.

11.15 V Lufthansi ogroženih 22.000 delovnih mest

V nemškem letalskem prevozniku Lufthansa je po izračunih presežnih 22.000 delovnih mest s polnim delovnim časom, so za nemško tiskovno agencijo DPA v sredo zvečer po sestanku s sindikati povedali v družbi. Delničarji prevoznika, ki je v težavah zaradi pandemije koronavirusa, bodo 25. junija odločali, ali bo družba sprejela državno pomoč.

Ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa so ustavili letalski potniški promet, zato družba potrebuje državno pomoč. Predviden je paket v vrednosti devet milijard evrov, ki pa med drugim v zameno predvideva lastniški vstop države v podjetje in odpoved 24 slotom na letališčih v Münchnu in Frankfurtu.

11.02 Številni ljubljanski hoteli še zaprti

Turistični utrip v Ljubljani je po epidemiji novega koronavirusa zelo skromen. Številni hoteli so še zaprti, medtem ko so lastniki turističnih apartmajev v prestolnici te porabili za druge namene – nekateri so jih oddali dolgoročno, drugi pa so priskočili na pomoč ljudem v stiski. Hotelirji sicer verjamejo v uspeh turističnih bonov.

10.45 V sredo brez potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom in smrti zaradi covida-19



V sredo so v Sloveniji opravili 758 testov na okužbo z novim koronavirusom, pozitiven ni bil noben, je razvidno iz podatkov na spletni strani vlade. Prav tako v sredo ni umrl noben bolnik s covidom-19, jih pa v bolnišnici ostaja šest, od tega nobeden na oddelku za intenzivno terapijo. Skupno je bilo doslej potrjenih 1488 primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo pa je skupaj 109 bolnikov z novo koronavirusno boleznijo.

9.58 Indija odpravlja prepoved izvoza hidroksiklorokina

Indija je odpravila prepoved izvoza hidroksiklorokina, zdravila, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump kljub pomanjkanju dokazov in zadržkom medicinskih strokovnjakov večkrat označil kot možno zdravilo za covid-19.

Omenjeno zdravilo je zelo podobno klorokinu, enemu najstarejših in najbolj znanih zdravil proti malariji, in je v zadnjih nekaj desetletjih pritegnilo pozornost kot potencialno protivirusno sredstvo.

Indija, eden največjih svetovnih proizvajalcev hidroksiklorokina, je marca prepovedala izvoz zdravila, potem ko so bile motene dobavne verige zaradi zaprtja meje. Z rahljanjem ukrepov je Indija aprila v ZDA že poslala 50 milijonov tablet zdravil, piše BBC.

9.55 Belgijskemu princu po zabavi med epidemijo 10.400 evrov kazni

Belgijski princ Joachim bo moral plačati 10.400 evrov kazni, ker je z zabavo konec maja v Španiji kršil omejitvene ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Na tej zabavi se je 28-letni princ tudi okužil z novim koronavirusom. V Španiji so doslej imeli več kot 27.000 smrtnih žrtev zaradi covida-19. Strogi omejevalni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa bodo veljali vsaj do konca junija.

8.01 V Latinski Ameriki že več kot 70.000 žrtev covida-19

Medtem ko se pandemija v Evropi in Aziji počasi umirja, pa Severna in Južna Amerika ostajata globoko v primežu novega koronavirusa. Na obeh celinah skupaj je umrlo skoraj polovica od vseh smrtnih žrtev na svetu, ki jih je bilo okoli 410.000. V Latinski Ameriki so doslej našteli že 70.000 smrtnih žrtev. Več kot polovica – 40.000 – jih je umrlo v Braziliji. Samo v sredo so temu številu dodali 1274 novih smrtnih primerov zaradi covida-19. Kljub širjenju okužb pa se že sproščajo določeni ukrepi, ki so bili uvedeni za zajezitev širjenja okužb. Število mrtvih se povečuje tudi v Mehiki, kjer jih je že več kot 15.000.

7.46 Število smrti na prebivalca po svetu

Države z najvišjim številom umrlih glede na število prebivalstva po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO): 
1. San Marino – 1235 smrti na milijon prebivalcev
2. Belgija – 830
3. Andora – 662
4. Združeno kraljestvo – 601
5. Španija – 580
6. Italija – 563
7. Švedska – 467
8. Francija – 448
9. Nizozemska – 352
10. Irska – 342
11. ZDA – 335

7.41 EU o ukrepih za blažitev posledic epidemije

Na videokonferenci evroskupine bodo obravnavali finančne in gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije, predvidena je udeležba finančnega ministra Andreja Širclja.

7.15 V ZDA dva milijona okuženih 

Število obolelih za novim koronavirusom je po podatkih Univerze John Hopkins v Združenih državah preseglo dva milijona primerov. Zaradi covida-19 še vedno umre do tisoč Američanov na dan, doslej je umrlo skoraj 113.000 ljudi. Posamezne zvezne države v ZDA odpravljajo ukrepe proti širjenju pandemije, med njimi tudi New York, ki je bil najbolj prizadet, zadnja dva tedna pa se položaj zelo izboljšuje. Zvezne države z največjim številom okuženih so New York, New Jersey, Kalifornija in Illinois, poroča BBC.

7.04 Vlada podrobneje o pravilih glede državnih poroštev za kredite

Vlada bo na današnji seji obravnavala predlog spremenjene in dopolnjene uredbe o izvajanju ukrepa poroštva po zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19. Ta bolj jasno opredeljuje pravila za državna poroštva za bančne kredite, ki v praksi zaradi nekaterih dilem še niso zaživela.