V nadaljevanju preberite:

Osem držav članic Organizacije za amazonsko sodelovanje (ACTO) je na dvodnevnem srečanju v Belemu v Braziliji sprejelo celo vrsto ukrepov za zajezitev izsekavanja in krčenja amazonskega pragozda, zaščito domorodnih ljudstev in spopadanje z organiziranem kriminalom. A ključnega dogovora, ustavitve izsekavanja do leta 2030, jim ni uspelo doseči. O datumu bo vsaka država, ki ima v lasti del amazonskega gozda, odločala sama.

Cilj vrha amazonskih držav, to so Brazilija, Kolumbija, Bolivija, Peru, Gvajana, Surinam, Ekvador in Venezuela, v Belemu, ki bo čez dve leti gostil svetovni podnebni vrh (COP30), je bil sprejetje »novega, velikopoteznega skupnega načrta« za rešitev deževnega pragozda, enega ključnih naravnih branikov pred globalnim segrevanjem. Zaradi obsežnega krčenja je po mnenju znanstvenikov pred točko preloma, ko bi iz pljuč sveta, ki vsrkavajo velikanske količine ogljikovega dioksida, postal neto proizvajalec toplogrednih plinov, kar bi bil strahovit pospešek za podnebne spremembe in kot posledico šesto veliko izumrtje vrst.