Družba se spreminja, vloga ameriške prve dame in pričakovanja do nje pa so obtičali v preteklosti. Funkcijo žene ameriškega predsednika bi lahko približala duhu časa
Jill Biden, ki bo tudi po današnji selitvi v Belo hišo še naprej zaposlena kot profesorica angleškega jezika.
»Vloga prve dame najmanj za eno generacijo zaostaja za položajem povprečnih Američank, saj jih večina vsaj od sedemdesetih let naprej združuje družinsko in profesionalno življenje,« je za
Delo povedala zgodovinarka z Univerze v Ohiu
Katherine Jellison, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem žena ameriških predsednikov. »Zakaj do zdaj nismo sprejeli ideje, da bi prva dama zmogla oboje?«
Da bo »Dr. B«, kot nekateri pravijo Jill Biden, tudi po selitvi v Belo hišo hodila v službo, je za Katherine Jellison pomemben korak k modernizaciji te sicer neformalne, a prominentne funkcije. V odnosu ameriške javnosti do predsednikovih žena se namreč še vedno zrcalijo nekatera preživeta in z današnjega vidika seksistična pričakovanja, ki imajo več kot s sedanjostjo skupnega s koncem 18. stoletja, ko je vloga prve dame začela dobivati družbeno podobo. »Takrat so se belopolte ženske iz višjih slojev ukvarjale s sprejemanjem gostov, se lepo oblačile in stale poleg svojih moških,« je spomnila zgodovinarka.
Pri vpeljavi sprememb v vlogo prve dame bo 69-letni Jill Biden v pomoč, da opravlja poklic, s katerim se državljani poistovetijo, ga poznajo in kjer je v ospredju dobrobit drugih, je poudarila sogovornica. »Ljudje imajo raje učitelje kot na primer odvetnike, kar sta bili po profesiji
Hillary Clinton in
Michelle Obama,« je ocenila. Prepričana je, da bo odločitev o ohranitvi plačane službe med bivanjem v Beli hiši predvsem koristila javni podobi Jill Biden.
Michelle Obama je Jill Biden označila za eno od najboljših prijateljic. FOTO: Win McNamee/Reuters
Prva dama vseh Američanov?
Drugo ženo novega ameriškega predsednika
Joeja Bidna so novinarji označili za prizemljeno, odprto in priljudno. Podobno jo doživlja tudi sogovornica, ki predvideva, da svoje javne podobe v primerjavi s predhodnico slovenskega rodu
Melanio Trump ne bo zavijala v misterioznost in da bo bolj dostopna tako sedmi sili kot ameriški javnosti. Za razliko od Sevničanke prevzema položaj tudi veliko bolj izkušena. Osem let je bila ameriška druga dama in v času predsedovanja
Baracka Obame dodobra spoznala ustroj Bele hiše ter obveznosti, ki jih je opravljala Michelle Obama, s katero naj bi stkali tesno prijateljstvo. V vlogi podpredsednikove žene se je med letoma 2009 in 2017 posvečala predvsem promociji izobraževanja, podpori vojaškim družinam in veteranom, pomemben del njenih aktivnosti so bila tudi prizadevanja za izobraževanje žensk o raku na dojki. Te teme naj bi bile, poleg poučevanja, njene prioritete prihodnja štiri leta.
Profesorica angleščine je ostala zaposlena tudi, ko je bila ameriška druga dama med letoma 2009 in 2017. Ima dva magisterija in doktorat. FOTO: Brian Snyder Reuters
Dneve pred današnjo inavguracijo naj bi po besedah njenega predstavnika za medije
Michaela LaRose bodoča prva dama z otroki in vnuki preživela v Delawaru, kjer se je osredotočala na oblikovanje svoje ekipe in snovanje prednostnih nalog. Meni, da bo njen mož »predsednik vseh Američanov«, kar se ob trenutni polarizaciji in napetostih – Washington bo med prisego popolnoma zastražen – sliši nadvse ambiciozno. Bi pa lahko oba politična pola, vsaj volivce, ki niso na skrajno desnem robu, prepričala Jill Biden, meni Katherine Jellison. »S svojim značajem bi lahko postala nekakšna Michelle Obama in deloma presegla razklanost med levico in desnico.«
Komentarji