Prva dama ZDA: Mit iz vzhodnega krila Bele hiše

Skupaj z republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom se iz Bele hiše poslavlja tudi slovenska prva dama Melania, v vzhodno krilo prihaja 69-letna učiteljica Jill Biden. Ameriških prvih dam ne volijo, pravzaprav se za ta položaj odločajo bolj po volji soprogov kot po svoji, a so vseeno neizbrisen del mita o Ameriki. Ali vse bolj tudi njene psihopatologije? Vlogi prve dame se vsekakor napovedujejo spremembe že zato, ker se hitro spreminjajo časi.



Najbolj uspešne prve dame so uravnotežile vtis kraljice naroda z občutkom, da so del ljudstva in zato razumejo njihova življenja in težave, so zapisali na spletni strani muzeja prvih dam v Cantonu v Ohiu. Uspeh prvih dam merijo z njihovim lastnim zadovoljstvom, služenjem javnosti ter politično vlogo brez dajanja vtisa, da so izvoljene ali imenovane uradnice, pa tudi po dediščini, ki jo zapustijo. »Občutek ravnotežja med ohranjanjem dostojanstva, vizualno persono in izražanjem topline do ljudi vseh družbenih slojev, včasih s fizičnimi objemi ali celo poljubi,« so opisali tisto težko opredeljivo, kar naj bi obvladale spremljevalke ameriškega predsednika. Gre za »interes tako do zakonodajnih zadev kot do gostiteljstva, biti kot simbol predstavljati ZDA v tujini na ravni svojih vrstnic, a hkrati dovoljevati zgodbe o svojih osebnih navadah, ki so blizu ljudstvu«.




Slišati je kot opis bitja z drugega sveta – ali delovnega mesta Jacqueline Kennedy, ki še danes velja za najbolj elegantno in vsem všečno prvo damo nedavne preteklosti. Kot edini predsednikovi soprogi so organizirali celo raziskave javnega mnenja o njeni frizuri in nič čudnega, če je Američane presunila poroka njihove ljubljenke z Aristotlom Onassisom komaj tri leta po uboju predsednika Johna F. Kennedyja. V času svojega bivanja v Beli hiši je namreč blestela z eleganco, dobrim okusom in poznavanjem kulture, da o dveh ljubkih otrocih niti ne govorimo. Vse, česar se je dotaknila, se je spremenilo v zlato, pa naj je šlo za predstavljanje svoje države ali prenovo Bele hiše.

Znamenje časa

Lahkotnega šarma Jackie Kennedy ni dosegla nobena njena naslednica, četudi se ga je kot Hillary Clinton zaradi njegove tradicionalnosti odrekla sama ali pa ga je občudovala kot Melania Trump. Morda zato, ker se javnim osebnostim v šestdesetih letih minulega stoletja ni bilo treba tako zelo bati medijev. Ti so konec koncev pomagali prikrivati neštete ljubezenske afere Jackiejinega predsedniškega moža in morda bi se tudi Melania bolj odprla, če ne bi bila javnost tako kritična do nje. Gre tudi za znamenje časa, saj ZDA skupaj s krčenjem vere v deželo neomejenih možnosti vse bolj prizadevajo ogorčeni politični in ideološki razkoli.



Tudi prva dama slovenskega rodu je izjemno elegantna in je bila vsaj v prvih letih v Beli hiši nepolitična, pa je njen soprog nedavno opozoril, da je niso predstavili niti na eni sami naslovnici pomembnih modnih in drugih revij. Michelle Obama, katere soprog Barack je vzbudil vsaj delček kennedyjevske domišljije, je v osmih letih v Beli hiši dvanajstkrat nastopila na najbolj prestižnih naslovnicah, kar trikrat kultne revije Vogue. Prva temnopolta Američanka na tem položaju je bila navdušujoča in elegantna prva dama, a bi jo številni mediji najbrž oboževali oblečeno v vrečo – ameriška politična nasprotja so neizogibno zajela tudi vzhodno krilo Bele hiše.

Celo čisto prijetna Laura Bush je v svojem času v Beli hiši pri mnogih veljala za konservativno strašilo, medtem ko lahko Jill Biden na levi strani ameriškega političnega in medijskega prizorišča pričakuje prijazen sprejem. Zato pa so na desni že vnaprej kot polpismenega raztrgali njen doktorat ter navdušeno objavljali pripovedovanje njenega prvega soproga Billa Stevensona, da se je z Joejem zbližala še v času njunega zakona. Prihodnji prvi par Amerike vztraja, da sta se srečala na slepem zmenku po njeni razvezi.



Teža, ki jo nosi predsednikova soproga, je vse večja in celo karizmatična Michelle Obama je po navedbah soproga po odhodu iz Bele hiše veliko bolj sproščena in dobre volje – pogosto je celo njega zaradi tega ponoči tlačila tesnoba v strahu, da se stara lahkotnost nikoli več ne bo vrnila. Po nepotrebnem, saj je za to zadostovala selitev iz Bele hiše, težave družine Obama pa le še poudarjajo zahtevnost neizvoljenega predstavljanja svojega ljudstva. Ameriške prve dame so britanska kraljeva družina brez svobode do izpadov v slogu Diane, Fergie ali Meghan.
Ameriškim prvim damam ne pomaga niti, če se tako kot Hillary Clinton obrnejo k politiki, saj s tem tvegajo le še več kontroverz. Soproga 42. predsednika ZDA je res delovala kot zunanja ministrica v prvi administraciji Baracka Obama, lastni vzpon v Belo hišo pa ji je preprečil Trump – in njena velika nepriljubljenost med običajnim prebivalstvom. Morda bi bilo tudi njej lažje v časih pred vsenavzočimi mediji. Eleanor Roosevelt, soproga Franklina Delana Roosevelta, je lahko vodila zelo aktivno politično življenje in tesna prijateljstva z ženskami, ki so vzbujala vse vrste govoric, a so mediji ob njeni smrti pisali o splošno občudovani osebnosti. Vprašanje je, ali bi ji bili tudi danes enako naklonjeni.



Čeprav kontroverzna, je institucija prve dame tako vtkana v ameriški mit, da bi jo lahko najbrž porušil šele – prvi gentleman. Če bo Joeja Bidna res nadomestila njegova podpredsednica Kamala Harris, kot zaradi visoke starosti novoizvoljenega predsednika pričakujejo mnogi Američani, si je njenega odvetniškega moža Douglasa Emhoffa le težko predstavljati med ponosnim pregledovanjem božičnih okraskov Bele hiše ali branjem pravljic otrokom. Še bolj revolucionaren bi bil prvi istospolno usmerjeni predsednikov soprog, ki po predsedniški kandidaturi prihodnjega prometnega ministra Peta Buttigiega, poročenega z učiteljem Chastenom, ni več nepredstavljiv. Pri oseminsedemdesetih letih bo Joe Biden ob nastopu najstarejši predsednik v zgodovini ZDA in demokratska stranka zagotovo že išče nove politične talente. Drugačnost, pa naj gre za barvo kože ali spolno usmerjenost, bo morda celo prednost, vsekakor pa ne več razlog za diskvalifikacijo.