Faris Kočan: »V Sloveniji vsaka strateška odločitev postane politizirana«

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pred dnevi obiskal Budimpešto, kjer se je udeležil drugega zasedanja Madžarsko-srbskega strateškega sveta za sodelovanje in se srečal z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbánom. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je poudaril pomembne dvostranske pobude, ki prinašajo koristi obema stranema.

Pogovori v Budimpešti so se osredotočali na ključne teme, kot so energija, infrastruktura, varnost in vključevanje Srbije v Evropsko unijo. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

V pogovoru s Farisom Kočanom, strokovnjakom za mednarodne odnose in raziskovalcem na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smo osvetlili ključna vprašanja, ki oblikujejo geopolitično sliko regije. Govorili smo zlasti o strateški vlogi Srbije za evropsko energetsko politiko, vplivu trdnega zavezništva med Srbijo in Madžarsko na širše evropske odnose ter na izzive, s katerimi se sooča Slovenija pri ohranjanju konkurenčnosti v tem hitro spreminjajočem se okolju. Zanimalo nas je, kako obe državi interpretirata svojo pozicijo v odnosu do EU in kakšne možnosti za sodelovanje ter napredek ponuja regija.

doc. dr. Faris Kočan FOTO: Osebni arhiv/Homopolitikus

Srbija med EU in Rusijo: politika »sedenja na dveh stolih«

Obe državi imata podoben, »nevtralen«, odnos do vojne v Ukrajini. Orbán je poudaril: »Držimo se stran od vojne; to ni naša vojna. Smo na strani miru in tam bomo tudi ostali.«. Srbija je tradicionalno država, ki je blizu Rusiji. Je ena izmed redkih evropskih držav, ki ni na seznamu neprijateljskih držav. Zadnja, ki se je pridružila temu seznamu je Madžarska, ki vseeno spretno jadra s svojimi interesi po evropskih in ruskih vodah, kjerkoli lahko več pridobi. Srbija tukaj ubira podoben pristop.

(KOLUMNA) Reševanje vojakinje Evrope

Kočan vidi Srbijo kot vse pomembnejši dejavnik v energetski varnosti srednje in vzhodne Evrope. Pojasnjuje, da je Srbija tradicionalno močno odvisna od ruskih energentov, vendar si v zadnjih letih aktivno prizadeva za diverzifikacijo svojih energetskih virov. Pri tem postaja Madžarska pomemben partner, saj obe državi skupaj gradita energetske koridorje, ki bi lahko izboljšali oskrbo s plinom v regiji. Med pomembnimi dosežki omenja memorandum s Severno Makedonijo, ki bi lahko Srbijo povezal z grškim energetskim trgom in omogočil oskrbo z 1,3 milijarde kubičnih metrov plina.

»Srbija postaja ključni gradnik energetske stabilnosti za srednjo in vzhodno Evropo,« poudarja Kočan. Orbánova izjava, da »EU potrebuje Srbijo, ne Srbija EU«, tako temelji na strateškem pogledu, saj Srbija lahko prispeva znanje in infrastrukturo, ki sta nujna za zeleni prehod EU.

Orbán in Vučić: povezava, ki presega energijo

Kočan pa opozarja tudi na politične implikacije. Orbán in Vučić imata podoben slog vodenja, ki temeljijo na centralizaciji moči in odsotnosti nekaterih demokratičnih mehanizmov. »Lažje je, ko na obeh straneh stoji oseba, ki družbenopolitično usmerja celotne podsisteme in lahko deluje po svojih željah,« pojasnjuje. Srbija, kot dodaja, s svojo politiko »sedenja na dveh stolih« spretno uravnava odnose z EU in Rusijo. To ji omogoča ohranjanje političnega manevrskega prostora, čeprav je njena pot v EU zaradi zunanjepolitičnih izzivov in notranjih razmer »skoraj misija nemogoče«.

Dr. Kočan: »Srbija s svojo politiko »sedenja na dveh stolih« spretno uravnava odnose z EU in Rusijo« FOTO: Joe Klamar/AFP

Podpora Madžarske Srbiji v procesu širitve EU je po mnenju Kočana dvorezen meč. Po eni strani je Madžarska zaradi svoje dosledne podpore širitvi v regijo Zahodnega Balkana pomemben zaveznik Srbije, po drugi strani pa ima sama zapletene odnose z EU. »Madžarska je že dlje časa na tnalu EU, zlasti zaradi odklonov v notranji politiki. Čeprav je bila prej v partnerstvu s Poljsko, zdaj pogosto deluje sama, kar Madžarsko postavlja v izoliran položaj,« pojasnjuje.

Bolnišnice v Gazi bodo morale zaradi pomanjkanja goriva prenehati delovati

Kljub temu Madžarska svojo podporo širitvi utemeljuje z argumenti o strateški pomembnosti regije. Kočan meni, da širitev v Zahodni Balkan podpira tudi več drugih držav, na primer Slovenija, Hrvaška in Avstrija, ki prav tako podpirajo evropsko perspektivo Srbije. »V tem kontekstu se podpora Madžarske ne izgubi, temveč postane del širše regijske dinamike, kjer srednjeevropski in vzhodnoevropski pas podpira vključevanje regije v EU,« dodaja.

»Kolo« Vučića med Rusijo in EU

Kočan poudarja, da Srbija s svojim političnim pristopom izkorišča evropsko dilemo med demokratizacijo in stabilnostjo. Vučić spretno uravnava javno podporo, ki je razdeljena med Evropo in Rusijo – 43 % Srbov podpira članstvo v EU, 42 % pa bi raje videlo tesnejšo povezavo z Rusijo. »Ta razdelitev omogoča Vučiću, da vodi politiko 'sedenja na dveh stolih' in zmanjšuje moč EU pri pogojevanju. Hkrati pa pričakuje, da EU zaradi strateške potrebe spregleda notranje pomanjkljivosti Srbije, kot so težave z medijsko svobodo ali uzurpacija družbenih podsistemov,« pravi Kočan.

V tem kontekstu Kočan omenja pojem »​stabilitokracije«​ – sistema, kjer so stabilnost in ohranjanje politične moči pomembnejši od demokratizacije. »Kolikor EU kritizira Vučića, Evropska komisija naslednji dan pride na obisk in se rokuje z njim, kar mu daje legitimacijsko moč. Srbija pleše kolo: dva koraka naprej, dva nazaj, vedno pa ohranja status quo,« pojasnjuje.

Madžarska v tem procesu deluje pragmatično in krepi odnose s Srbijo, vendar se pri tem pojavlja vprašanje zaupanja med Madžarsko in drugimi članicami EU. Kočan izpostavlja, da bi lahko madžarska podpora Srbiji povzročila skeptičnost med bolj previdnimi članicami EU, ki že zdaj niso naklonjene hitri širitvi. Vendar pa poudarja, da bi lahko Madžarska našla skupno točko z EU glede strateškega pomena regije. »Čeprav Madžarska pogosto solira pri zunanjepolitičnih vprašanjih EU, se lahko vseeno strinjamo, da je treba povečati evropsko prisotnost v Zahodnem Balkanu,« pravi Kočan.

Najvišji predstavniki EU so pogosto na obisku v Srbiji. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Evroskepticizem v regiji se krepi tudi zaradi nekaterih napačnih odločitev EU v preteklosti. Kočan izpostavlja primer Severne Makedonije, ki je kljub spremembi imena prejela veto na začetek pristopnih pogajanj. To je poslalo negativno sporočilo drugim državam regije, vključno s Srbijo, ki dvomi v kredibilnost EU. »Zakaj bi Srbija normalizirala odnose s Kosovom in se izpostavljala, če ni zagotovila, da bodo njeni napori obrodili sadove?« sprašuje Kočan in dodaja, da je EU s takšnimi potezami povzročila veliko škode, ki jo zdaj poskuša popraviti z večjo odprtostjo za širitev.

Kočan zaključuje, da prihodnost širitve verjetno leži v diferencirani integraciji – ideji, kjer se članice EU povezujejo predvsem prek notranjega trga in ekonomskega sodelovanja, politična integracija pa sledi kasneje. »To je srednjeročna vizija, ki bi lahko olajšala proces vključevanja držav, kot je Srbija,« meni Kočan. Evropska komisija se bo morala v prihodnje bolj osredotočiti na gradnjo kredibilne širitvene politike, ki bo omogočila regiji, da se bolj odločno približa evropskim integracijam.

Je sodelovanje Slovenije nujno?

Kočan meni, da se Slovenija pri energetski oskrbi ne more izogniti sodelovanju z Madžarsko, kljub temu da se ta krepi kot ključni igralec v srednjeevropski energetski politiki. »To vprašanje razkriva razliko med ideologijo in realpolitiko, ki jo mora država zasledovati. Ne gre zgolj za vprašanje, ali se Slovenija strinja z madžarsko politiko, temveč za dejstvo, da je Madžarska naša soseda, s katero moramo sodelovati,« pojasnjuje Kočan.

Pragmatični pristop je ključen, saj bi pomanjkanje sodelovanja lahko škodilo Sloveniji. »Geografski položaj nas sili v sodelovanje, ne glede na politična nesoglasja. Slovenija si nesodelovanja ne more privoščiti,« poudarja Kočan. Ob tem opozarja, da bo Slovenija morala okrepiti svojo vlogo z vključevanjem v energetske odnose, ki temeljijo na simetričnem partnerstvu. »Slovenija bo morala dokazati, da lahko prispeva dodano vrednost v teh transnacionalnih odnosih, ne zgolj vzdrževati iskreno prijateljstvo,« dodaja.

Slovenija, Nemčija in Češka zelo povečale porabo premoga

Madžarska, ki z ambicioznimi projekti, kot so naftovod in plinske povezave s Srbijo, utrjuje svojo tranzitno vlogo, lahko postane pomembna konkurenca Sloveniji. Kljub temu pa Kočan vidi priložnost v krepitvi dobrih sosedskih odnosov in skupnih energetskih ciljev. »Srbija, Madžarska in Slovenija imajo zgodovinsko relativno stabilne odnose, kar lahko uporabimo kot izhodišče za sodelovanje, ne za tekmovanje,« meni Kočan.

Dr. Kočan: »Geografski položaj nas sili v sodelovanje, ne glede na politična nesoglasja. Slovenija si nesodelovanja ne more privoščiti,« FOTO: Miguel Medina/AFP

Slovenija bo morala, če želi ohraniti svoj položaj, vlagati v infrastrukturne projekte in energetske zmogljivosti. »Če Srbijo lahko opišemo kot tranzitno državo jugovzhodne Evrope, bo Slovenija ostala močna tranzitna točka za srednjo Evropo. A to vlogo bo lahko obdržala le z aktivnim prispevkom k projektom, ki krepijo regionalno energetsko simetrijo,« pojasnjuje Kočan.

Največje tveganje za Slovenijo je, da bi ostala osamljena ali izolirana, če ne bi vlagala v širše energetske projekte. »Najslabše bi bilo, če bi Slovenija zavrnila sodelovanje in se preveč zanašala na lastne vire ali omejena partnerstva. Le z vključevanjem v širšo mrežo energetskih povezav lahko zagotovi dolgoročno stabilnost,« opozarja Kočan.

Slovenija ima še vedno močan strateški položaj v regiji, vendar ga mora znati unovčiti. »Politična elita mora prepoznati ključne priložnosti v sodelovanju z Madžarsko in Srbijo ter zgraditi močne infrastrukturne vezi, ki bodo zagotavljale zanesljivo oskrbo za vse države v regiji,« še doda Kočan.

Slovenija v središču energetskih projektov

Po mnenju Kočana je Slovenija že dosegla določene korake k diverzifikaciji energetskih poti, predvsem pri odkupovanju plina, kar predstavlja pomemben premik. »Povezovanje je ključno, tako s Hrvaško in njenimi LNG terminali kot tudi s Srbijo in Madžarsko. Te energetske povezave so strateškega pomena, saj omogočajo večjo stabilnost in soodvisnost v regiji,« pojasnjuje.

Slovenski predsednik vlade leta 2022 s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. FOTO: Ludovic Marin/AFP

Kljub tem korakom Kočan poudarja, da Slovenija trenutno ni v najboljši razvojni fazi, ko gre za učinkovito sprejemanje strateških odločitev. »Vsaka strateška ali razvojna odločitev v Sloveniji hitro postane politizirana. Namesto da bi se o njej konstruktivno pogovarjali, jo pogosto preložimo ali se o njej sploh ne pogovarjamo zaradi notranjih nesoglasij,« opozarja.

Kočan izpostavlja, da Slovenija nujno potrebuje večje naložbe v skupne infrastrukturne projekte, tudi če to pomeni finančno podporo regijskim partnerjem. »Namesto vztrajanja pri povsem lastnih projektih energetske diverzifikacije bi morali graditi na skupnih prizadevanjih. To je ključno za dolgoročno stabilnost in predvidljivo oskrbo z energijo,« dodaja.

Eden od večjih izzivov za Slovenijo je pomanjkanje jasnega družbenega konsenza glede prihodnje energetske strategije. »Ne znamo se niti dogovoriti, ali je prihodnost Slovenije v alternativnih virih energije ali jedrski energiji. Ko se že približamo soglasju, naletimo na nove težave,« pojasnjuje Kočan.

Poleg notranjih političnih izzivov Kočan opozarja tudi na potrebo po strateški viziji in dolgoročni usmeritvi. »Politična elita bi morala jasno opredeliti, katere so ključne tranzitne poti, v katere naj Slovenija vlaga, in kako lahko zagotavljamo energetsko soodvisnost v regiji, ki bo stabilna in predvidljiva,« meni.

Kot rešitev predlaga sodelovanje v širših regijskih projektih. »Če Slovenija finančno podpre skupne infrastrukturne projekte, lahko postane strateški partner pri oblikovanju energetske politike v srednji Evropi, kar bi prineslo tako gospodarske kot politične koristi,« zaključuje Kočan. V tem kontekstu vidi sodelovanje s Srbijo in Madžarsko kot ključno priložnost za okrepitev slovenskega položaja na energetskem zemljevidu regije.