Odnos Slovencev do dela: pod tujo oblastjo vestni, pod svojo pohlepni

Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti posameznika in koliko od okolja, v katerem dela – torej od delodajalca in širše, od splošne družbene klime. Znano je – morda stereotipno –, da so določeni narodi, na primer Japonci, med najbolj delavnimi, medtem ko za države južne Evrope velja nasprotno. Je v tem kaj resnice ali ne?

»Severni narodi so praviloma bolj racionalni, njihove miselne in organizacijske strukture so jasne in premišljene. Bolj ko se pomikamo proti jugu, bolj postajajo izraženi čustveni odzivi in spontanost pri delovanju, kar vpliva tudi na način dela. Prav tako ima pomembno vlogo zgodovina. Skozi čas se oblikuje skupinska miselnost. Če pogledamo Evropo, lahko opazimo podobno mentaliteto od Portugalske do Grčije, medtem ko Skandinavci razmišljajo precej drugače,« v podkastu Na robu pravi filozof in psiholog Primož Klemen, vsestransko razmišljujoč posameznik ter soustanovitelj in partner kadrovske agencije Profil, ki se že tri desetletja ukvarja z izborom in selekcijo kadrov, tudi na najvišjih ravneh.

»Če se malo pošalim – če ležiš pod figovcem in ti sadež sam pade v roke, se ti ni treba pretirano ukvarjati s prihodnostjo. Tako se razvije drugačen pogled na svet,« pravi.

Primož Klemen: Delovna etika Slovencev je povezana tudi z zgodovinskimi dejavniki. FOTO: Marko Feist/Delo

Delovna etika Slovencev je povezana tudi z zgodovinskimi dejavniki, pravi sogovornik. »V preteklosti so bili Slovenci znani kot delavni, odgovorni in zanesljivi, predvsem zaradi svojega načelnega odnosa do dela. Ta podoba je bila tudi del realnosti, saj so se skozi zgodovino, bodisi v Avstro-Ogrski bodisi v Jugoslaviji, pogosto morali prilagajati različnim oblastem, kar je privedlo do razvoja pozitivnih delovnih navad. Slovenci so bili zelo cenjeni kot vestni, kar je pomenilo, da so bili pogosto boljši od svojih gospodarjev, a ne iz tekmovalnosti, temveč iz želje po dokazovanju in doseganju visokih standardov.«

Po osamosvojitvi in prehodu v kapitalistični sistem pa se je po njegovem mnenju spremenila delovna etika, saj ni bilo več nadzora od zunanjih oblasti. To je privedlo do porasta individualizma in pohlepa, kar je vplivalo na sodelovanje in dolgoročno uspešnost. Veliko ljudi se je začelo osredotočati na osebno bogatenje, ne pa na skupno dobro, kar je negativno vplivalo na širšo družbeno odgovornost.

»Poleg tega je Slovencem pogosto manjkala širša strateška vizija, saj so večinoma delovali v izolaciji, brez primerjave z drugimi družbami in kulturami. To pomanjkanje globalne perspektive je pripeljalo do omejenega pogleda na svet in posledično tudi do napačnih odločitev, saj niso upoštevali širših možnosti. Kljub temu posamezniki, ki imajo ali so imeli izkušnje z življenjem v tujini, bolje razumejo razlike v drugih kulturah, kar jim omogoča širši pogled in boljše strateško razmišljanje.«