Neomejen dostop | že od 9,99€
V libijskem obmorskem mestu Derna še vedno pogrešajo na tisoče ljudi, za katere je bilo peti dan po razdejanju, ki ga je povzročilo neurje Daniel, vse manj možnosti, da bi jih našli žive. Razsežnost uničenja je oteževala reševanje izpod ruševin oziroma ostankov zgradb, ki jih je naplavila voda, kaos pa je bil nazoren tudi iz nejasnih podatkov o potrjenem številu smrtnih žrtev.
Po navedbah predstavnikov libijskih oblasti je katastrofalna povodenj, ki je prizadela vzhod te severnoafriške države, vzela življenja najmanj 5.500 prebivalcev obmorskega mesta in še vsaj 170 ljudi v drugih delih Libije, toda predstavniki humanitarnih organizacij so zatrdili, da je število smrtnih žrtev v Derni že preseglo 11.000. Generalna sekretarka libijske izpostave Rdečega polmeseca Marie el-Drese je za Associated Press dejala, da je v mestu, ki so ga poplavne vode uničile do nerazpoznavnosti, pogrešanih še več kot 10.000 oseb. Kljub zatrjevanju predstavnikov iste organizacije, da upanje za uspešno reševanje še vedno obstaja, možnosti odkritja morebitnih preživelih z vsakim dnem upadejo.
Preden bo znano končno število mrtvih v Derni, kjer je pred najhujšo naravno katastrofo v moderni zgodovini države živelo 100.000 ljudi, bo po vsem sodeč preteklo še nekaj časa. Trupla žrtev niso ujeta le pod ruševinami in blatom, ampak te naplavlja tudi morje. Številne ljudi so namreč poplavne vode konec prejšnjega tedna odnesle daleč od obale, njihove posmrtne ostanke pa so našli tudi v bližini mesta Tobruk, oddaljenega več kot 100 kilometrov vzhodno od Derne.
Mrtve so oblasti začele pokopovati v množične grobove, kar je sprožilo zaskrbljenost med predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta je opozorila, da bi to lahko družinam žrtev povzročilo dolgotrajno duševno stisko. Množični grobovi lahko predstavljajo tudi tveganja za zdravje, če se nahajajo blizu vode, je pomisleke organizacije povzel Reuters.
Po podatkih Združenih narodov je bilo od nedelje na ta način pokapanih že okoli 1000 ljudi, kar je odražalo predvsem stisko oblasti pri spoprijemanju z razsežnostjo katastrofe.
Vzporedno s tem je v zraku obvisela usoda 38.000 razseljenih ljudi, ki so po ocenah Mednarodne organizacije za migracije v povodnji ostali brez domov. Rivalski vladi z zahoda in vzhoda Libije sta v odzivu na katastrofo po poročanju AFP mobilizirali reševalne ekipe in humanitarno pomoč. Zahodna, mednarodno priznana vlada je v Derno poslala humanitarne konvoje, pa tudi reševalna vozila, zdravnike in delavce za vzpostavitev električne napeljave na prizadetih območjih. Ker je večina cest uničenih, so mednarodne organizacije pozvale k vzpostaviti koridorja po morju za dostavo humanitarne pomoči in evakuacije.
Libiji so na pomoč v zadnjih dneh priskočile številne arabske, pa tudi evropske države, ki so na prizadeta območja poslale letala in ladje s hrano, vodo, šotori, generatorji ter nujno medicinsko opremo. Toda potrebe po vsem sodeč že zdaj močno presegajo obstoječo mednarodno podporo.
V nujnem pozivu so pri uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) poudarili, da potrebujejo 67 milijonov evrov za zagotovitev nujne pomoči 250.000 od skupno 900.000 ljudi, ki jih je prizadelo neurje Daniel.
Predstavniki ZN so sporočili, da bi lahko Maroko v kratkem zaprosil za pomoč pri okrevanju in obnovi po uničujočem potresu, v katerem je prejšnji teden umrlo skoraj 3000 ljudi in bilo uničenih na desettisoče domov. Kljub številnim mednarodnim ponudbam za pomoč pri iskanju preživelih, so jih oblasti v Rabatu sprejele le peščico. »Šele pred kratkim je v Maroku prišlo do premika od iskanja preživelih k pomoči ljudem pri preživetju. In takrat je pomoč največjega pomena,« je po poročanju AFP poudaril vodja humanitarne službe ZN Martin Griffiths.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji