Neomejen dostop | že od 9,99€
Četrti dan po apokaliptični povodnji se je na vzhodu Libije nadaljevalo iskanje več tisoč pogrešanih ljudi. Oblasti v Derni, katere velik del so poplavne vode odplaknile v Sredozemsko morje, se bojijo, da bo žrtev na koncu več kot 20.000 in da bodo v mestu kmalu razsajale nevarne bolezni. Na to nevarnost so opozorili tudi pri Združenih narodih, ki so Libiji obljubili 10 milijonov dolarjev pomoči za odpravo posledic največje naravne katastrofe v moderni zgodovini države.
Potrjeno število smrtnih žrtev je preseglo 5500, toda iz opozoril odgovornih je bilo jasno, da se bo ta številka v naslednjih dneh opazno zvišala.
Na to je že v sredo zvečer v intervjuju za savdsko televizijo Al Arabija opozoril župan Derne Abdulmenam al Gaiti, ki je dejal, da na podlagi uničenih mestnih četrti pričakujejo od 18.000 do 20.000 smrtnih žrtev. Kar zadeva pomoč, je izpostavil potrebo po specializiranih ekipah za pobiranje posmrtnih ostankov ljudi, saj se zaradi številnih trupel pod ruševinami in v vodi bojijo izbruha epidemije. Pričakovanje, da bo žrtev poplav še veliko več, so izrazili tudi predstavniki mednarodno nepriznane vlade na vzhodu Libije, ki so opozorili, da trupla nenehno naplavlja tudi morje.
Razsežnost uničenja je rivalske oblasti na zahodu in vzhodu države prisilila k usklajevanju pomoči, pa tudi k iskanju odgovora na vprašanje, ali bi lahko katastrofo preprečili. Mohamed al Menfi, vodja predsedniškega sveta, ki deluje v okviru mednarodno priznane libijske vlade, je v objavi na družbenem omrežju x pozval javno tožilstvo k preiskavi naravne nesreče, pa tudi k pregonu odgovornih za popustitev jezov blizu Derne.
Mesto je po ocenah strokovnjakov zalilo okoli 30 milijonov kubičnih metrov vode, ki sta jo zadrževala domnevno slabo vzdrževana jezova, zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Po poročanju srbskega portala televizije N1 je jezova v hribovju nad Derno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgradilo jugoslovansko podjetje. Jezova sta mesto uspešno obranila pred velikimi poplavami leta 1986, a menda nista bila vzdrževana od leta 2002. Na portalu, ki navaja libijske medije, še piše, da so h katastrofalnosti poplav ob izredni količini padavin prispevala tudi leta spopadov v državi, zaradi katerih so zanemarili vzdrževanje infrastrukture.
Da bi bilo mogoče katastrofo preprečiti, so po vsem sodeč prepričani predstavniki Svetovne meteorološke organizacije (WMO), ki deluje v okviru Združenih narodov. Kot je v Ženevi poudaril njen vodja Petteri Taalas, bi z boljšim usklajevanjem v državi lahko izdali opozorila, sile za obvladovanje izrednih razmer pa bi izvedle evakuacijo ljudi, s čimer bi se lahko izognili večini žrtev.
Taalas je ocenil, da so k obsegu katastrofe prispevale predvsem pomanjkljive vremenske napovedi ter neustrezno obveščanje in ukrepanje na podlagi zgodnjih opozoril. Zaradi dolgoletnega konflikta v tej severnoafriški državi po strmoglavljenju diktatorja Moamerja Gadafija je mreža meteoroloških opazovalnic uničena, prav tako informacijski sistemi, je pojasnil.
Povedal je še, da zato ob poplavah ni bilo evakuacije, ker ni bilo ustreznih sistemov zgodnjega opozarjanja. »Če bi izvedli evakuacijo, bi bilo žrtev veliko manj,« je poudaril Taalas in dodal, da bi s posredovanjem pristojnih služb lahko zmanjšali gospodarsko škodo zaradi povodnji.
Libijski nacionalni meteorološki center (NMC) je izdal zgodnja opozorila za ekstremne vremenske razmere 72 ur pred divjanjem neurja Daniel, ki je v Libijo prispel iz Grčije. Po elektronski pošti je obvestil pristojne organe ter jih pozval, naj sprejmejo preventivne ukrepe. Po navedbah WMO ni jasno, ali so opozorila dosegla vse, ki bi jih morala.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji