Nobelova lavreata za ekonomijo Milgrom in Wilson

Ljubljana - Nagrado švedske centralne banke v spomin na Alfreda Nobela za dosežke v ekonomski znanosti, kot se uradno imenuje Nobelova nagrada za ekonomijo, sta prejela profesorja Paul Milgrom in Robert Wilson s kalifornijske univerze Stanford za izboljšanje avkcijske teorije in izum novih oblik javnih dražb.

»Nove oblike dražb so so čudovit primer, kako lahko temeljne raziskave oblikujejo odkritja, ki koristijo družbi. Poznavanje tematike sta uporabila za pripravo novih oblik dražb za dobrine in storitve, ki jih je težko prodajati na tradicionalen način, kot so, denimo, radijske frekvence. S prelomnimi raziskavami sta ustvarila velike koristi za kupce, prodajalce, davkoplačevalce in celotne družbe,« je v utemeljitvi zapisala švedska akademija znanosti.

Ljudje so vedno prodajali stvari najboljšemu ponudniku in jih kupovali od tistih, ki so jih ponujali najceneje. Zdaj predmeti, vredni astronomskih vsot denarja, menjajo lastnike na vsakodnevnih dražbah. Ne gre le za umetniška dela in starine, pač pa tudi za vrednostne papirje, surovine in energijo. Tudi javna naročila lahko razumemo kot dražbe, so izpostavili švedski akademiki. Z uporabo teorije dražb raziskovalci poskušajo pojasniti vplive različnih pravil na ponudbe, končne cene in format same dražbe. Analiza je zapletena, saj se ponudniki obnašajo strateško, na podlagi razpoložljivih informacij. Pri tem upoštevajo tisto, kar vedo sami in kar predpostavljajo, da vedo tudi drugi ponudniki.

Robert Wilson je razvil teorijo za dražbe predmetov s tako imenovano skupno vrednostjo – to je vrednostjo, ki vnaprej ni jasno določena, je pa na na koncu enaka za vse. Paul Milgrom pa je zasnoval bolj splošno teorijo dražb, ki ne vsebuje le skupnih vrednosti, pač pa tudi zasebno vrednost, ki se razlikuje od ponudnika do ponudnika. Analiziral je ponudbene strategije splošno znanih dražbenih oblik in pokazal, da prodajalci lahko računajo na višje prihodke, če so ponudniki med dražbo bolje seznanjeni z vrednotami drugih dražiteljev.

Kovač: Nagrada za tradicionalno ekonomijo

»Odbor za nagrade se je očitno odločil, da se zaradi razmer, v katerih smo se znašli - in ker so nagrade zadnjih let pripadle ekonomistom, ki so bili zelo angažirani z vidika neenakosti in razvoja -, tokrat vrne v varno, bolj nevtralno zavetje abstraktne teorije in finančnega področja,« odločitev švedskih akademikov komentira ekonomist Bogomir Kovač.

Teorija dražb je »na eni strani povezana s teorijo cen, teorijo vrednosti, to je z najtradicionalnejšim področje teoretske ekonomske analize, v ospredju je tudi strateška teorija iger. Na drugi strani pa imamo avkcije, ki so sestavni del trgovanja in so v ozadju monetarnih, fiskalnih in energetskih politik. Konec koncev se trguje tudi z dolgovi držav, s pravicami do onesnaževanja. V ozadju trgovanja kot banalno praktičnega delovanja je vsebovana vsa ekonomska teorija zadnjih 200, 300 let,« izpostavlja sogovornik.

Nobelova nagrada gre tako letos v roke ekonomiji, povezani z racionalnimi pričakovanji in pravim ekonomskim interesom, kjer se skuša na trgu vedno dobiti prave ekonomske vrednosti. Gre za področje, ki je klasično in pomeni vrnitev k izhodiščem, pravi Kovač in dodaja, da se lahko zgodi, da »bomo tudi s cepivom za covid, danes eno najbolj zaželenih in strateških dobrin, čez nekaj mesecev tudi trgovali na dražbah po svetu. Tu bodo pomembni praktični napotki obeh Nobelovcev, kako organizirati hkratno, sprotno, večsmerno dražbo z globalnim blagom na globalnem trgu.«

Lani so si to nagrado razdelili profesorji Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za eksperimentalne raziskave, ki so »zelo izboljšale našo sposobnost za spopad z globalno revščino. Njihov pristop, zasnovan na poskusih, je v vsega dveh desetletjih spremenil razvojno ekonomijo, ki je zdaj cvetoče področje raziskovanja, ima pa tudi velik potencial, da še najprej izboljšuje življenje najrevnejših ljudi na planetu,« so lani v utemeljitvi zapisali švedski akademiki.

Med favoriti so se letos omenjali zlasti ameriški ekonomisti. Poleg obeh dobitnikov so bili v ospredju raziskovalka neenakosti in ženske delovne sile Claudia Goldin in nekdanja direktorica IMF Anne Krueger, ter Paul Slovic, Kanadčan David Card in Francoza Thomas Piketty (sicer avtor dela Kapital v 21. stoletju) in Olivier Blanchard. Glede na to, da se nagrada podeljuje sredi pandemije, se je sprva domnevalo, da bi lahko šlo priznanje v roke nekomu, ki v svojih raziskavah povezuje ekonomijo in zdravstveno problematiko.  

Prenos razglasitve: