Zlata medalja za borce proti lakoti

Svetovni program za hrano (WFP) bi si zaslužil nagrado tudi brez pandemije covida-19, koronavirus pa je še okrepil razloge, da se mu jo podeli, je poudarila predsednica norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen ob novinarskem vprašanju, ali so se s tem izognili kontroverzi, če bi podelili nagrado komu drugemu, denimo eni od favoritk, 17-letni švedski podnebni aktivistki Greti Thunberg. Pandemija covida-19 je povzročila, da se v 21. stoletju namesto reševanja podnebne krize ukvarjamo z reševanjem pandemije lakote.

Svetovni program za hrano (WFP), ki je agencija pod okriljem Združenih narodov (ZN), po utemeljitvi norveškega Nobelovega odbora dobi nagrado za mir za »prizadevanja za boj proti lakoti, prispevek k izboljšanju razmer za mir na območjih, ki jih pretresajo konflikti, in kot motor prizadevanj za preprečevanje uporabe lakote kot orožja vojne in konfliktov«. Predsednica odbora je ob razglasitvi nagrade dejala, da sta mednarodna solidarnost in multilateralno sodelovanje za reševanje globalnih težav pomembnejša kot kdaj prej, ter pozvala mednarodno skupnost k zadostnemu financiranju WFP.


 

Hrana najboljše cepivo proti kaosu

WFP, ki je bil ustanovljen leta 1961, je po utemeljitvi norveškega Nobelovega odbora »vodilna humanitarna organizacija«. Lani je pomagal 97 milijonom lačnih v 88 državah in jim razdelil 15 milijard paketov pomoči. Vendar je to le peščica pomoči potrebnih. Lani je bilo v svetu lačnih 690 milijonov ljudi ali vsak enajsti zemljan. Svetovna recesija zaradi koronavirusa bi lahko pahnila v lakoto še od 83 do 132 milijonov prebivalcev, je opozorila OZN. »V državah, kot so Jemen, DR Kongo, Nigerija, Južni Sudan in Burkina Faso, je kombinacija nasilnega konflikta in pandemije prinesla dramatičen porast ljudi, ki so na robu stradanja,« je sporočil WFP.

Preberite še: »To je nagrada za Afriko, za Etiopijo«

Hrana je najboljše cepivo proti kaosu. Cilja nič lakote do leta 2030 ne bomo dosegli, dokler ne bomo končali vseh vojn in konfliktov, kar ne bo mogoče brez multilateralizma, je ob razglasitvi Nobelovega nagrajenca za mir dejala Berit Reiss-Andersen. Visokoleteče besede, ki ob krepitvi unilateralizma in izgubljanju moči mednarodnih institucij, kot je OZN, trdno padejo na realna tla.

Aprila je izvršni direktor WFP David Beasley pozval mednarodno skupnost, da WFP nujno potrebuje 743 milijonov evrov za nadaljnje nudenje pomoči prebivalcem Jemna, ki preživljajo največjo humanitarno krizo. Po petih letih vojne trpita za lakoto in podhranjenostjo več kot dve tretjini od 30 milijonov ljudi. Aprila je taisti WFP zaradi zmanjšanja financiranja donatorjev in »nesodelovanja« nekaterih šiitskih hutujskih voditeljev, ki jih podpira Iran, napovedal polovično zmanjšanje pomoči delom države pod njihovim nadzorom. Njihovi predstavniki so WFP obtožili korupcije in slabega upravljanja. Na območjih pod nadzorom hutujskih upornikov je 80 odstotkov od več kot 12 milijonov prebivalcev, ki jim WFP mesečno pomaga s hrano.

Nobelova nagrada za mir je bila letos podeljena stoprvič. Zanjo se je potegovalo 318 nominirancev, od tega 211 posameznikov in 107 organizacij. WFP bodo nagrado – zlato medaljo, diplomo in znesek v vrednosti 950.000 evrov – podelili na slovesnosti 10. decembra v Oslu.