Burmanska voditeljica med pridržanimi v ponovnem državnem udaru

Burmanska vojska je zaradi domnevnih »volilnih prevar« na novembrskih volitvah danes znova prevzela oblast v Burmi. Med pridržanimi je več predstavnikov vladajoče stranke Nacionalna liga za demokracijo (NLD), ki je zbrala največ glasov na novembrskih parlamentarnih volitvah. Pridržali so tudi de facto voditeljico države Aung San Su Či, nadzor v državi pa je prevzel vrhovni poveljnik burmanske vojske Min Aung Hlaing.

Po navedbah državne burmanske televizije je vojaški vrh ob prevzemu oblasti razglasil izredne razmere, ki bodo trajale predvidoma eno leto, piše tiskovna agencija Reuters. Vojska je izredne razmere razglasila, češ da državna volilna komisija ni razrešila pritožb glede volilnih nepravilnosti, in je zavrnila zahtevo za preložitev začetka delovanja novega parlamenta. Kot navaja medijska hiša Al Džazira, so iz burmanskega vojaškega vrha sporočili, da bodo oblast predali stranki, ki bo dobila največ glasov na svobodnih in poštenih volitvah. 




​
Pridržanja pripadnikov stranke NLD – med njimi tudi predsednika Burme Wina Myija – se je zgodilo na dan, ko bi parlament prvič zasedal po volitvah 8. novembra. ​NLD je na novembrskih volitvah, te so bile druge, odkar se je leta 2011 v državi uveljavila delitev oblasti, osvojila 83 odstotkov glasov, z vojsko povezana stranka USDP pa bistveno manj. Po ustavi, sprejeti leta 2008, vojski pripada četrtina poslanskih sedežev in trije ministrski položaji (obrambni in notranjepolitični resor ter resor za nadzor meja), navaja Reuters.

Po Reutersovih navedbah v prestolnici Naypyitaw in Rangunu niso delovale telefonske zveze, prekinjeno je bilo delovanje državne televizije. Dolge vrste so se vile pred bankomati. Stranka NLD je na svojem facebook profilu objavila poziv k protestom v primeru državnega udara, ki ga je Aung San Su Či pripravila pred današnjim dogodkom. 



Stopnjevanje napetosti med vojsko in civilno oblastjo pod vodstvom NLD je bilo prisotno dalj časa. Prejšnji teden tiskovni predstavnik vojske ni izključil možnosti prevzema oblasti pred prvim zasedanjem parlamenta, ponekod so na ulice pripeljali tanke, v nekaterih mestih pa so se zbrali podporniki vojske. 

​
 

Pozivi k prekinitvi državnega udara se vrstijo

Med prvimi je potezo burmanskega državnega vrha obsodil državni sekretar ZDA ​Antony Blinken, k izpustitvi burmanskih politikov pa je pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Zaradi državnega udara so zaskrbljenost izrazili v indijskem zunanjem ministrstvu. Britanski premier Boris Johnson je na twitterju obsodil »državni udar in nezakonito zapiranje civilistov, vključno z Aung San Su Či«. K izpustitvi burmanske političarke so pozvali tudi v Tokiu, kjer pa repatriacije približno 3500 v Burmi živečih japonskih državljanov še ne načrtujejo. 

Iz Kitajske, ki ima v Burmi precejšen vpliv, so sporočili, da spremljajo situacijo, prav tako pa pričakujejo, da bosta sprti strani v sosednji državi obvarovali stabilnost s spoštovanjem ustave in pravnega okvirja, navaja Reuters. Organizacija Zveza držav Jugovzhodne Azije (Asean), katere članica je tudi Burma, je pozvala k »dialogu, spravi in vrnitvi v normalnost«.



Burmanska de facto voditeljica Aung San Su Či, ki ji je danes vojaški vrh ponovno odvzel svobodo, je petnajst let preživela v hišnem priporu. Za svoje politično delo je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir, ki pa sta jo – predvsem v tujini, doma je ostala priljubljena – zasenčila okrutno nasilje in pregon pripadnikov muslimanske manjšine Rohingja v zvezni državi Rakhine leta 2017. Iz Burme se je v sosednji Bangladeš skupno zateklo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohingja, ki so v Burmi prikazani kot sovražniki.