Bruseljske zahvale Grčiji, »evropskemu ščitu«

Bruselj – Ravnanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana v zvezi s pritiskom na grško mejo je sprožilo krizno diplomacijo celotnega vrha EU, da bi preprečili izbruh migracijske krize večjih razsežnosti.

Predstavniki EU s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu so obiskali obmejno območje v Bolgariji in Grčiji. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell in krizni komisar Janez Lenarčič sta bila na pogovorih v Ankari.

Jutri popoldne se bodo na izrednem zasedanju sestali notranji ministri EU. Ali bodo na mizi novi ukrepi, sinoči še ni bilo znano. Po zadnjih informacijah je predvidena skupna ministrska izjava. Pogovarjali so se, da bi lahko sestavili »koalicijo voljnih«, ki bi si prizadevala za rešitev najpomembnejših vprašanj na grških otokih, zlasti otrok med migranti, ki živijo v katastrofalnih razmerah.

Vse je v znamenju solidarnosti z Grčijo. Bruselj je Atenam zagotovil do 700 milijonov evrov pomoči za obvladovanje razmer na zunanji meji. Sprožen bo mehanizem civilne zaščite. V okrepljenem delovanju Frontexa bo v Grčijo napotena večja ladja, šest nadzornih plovil, dva helikopterja, letalo, tri vozila za termovizijo, 530 pripadnikom mejne straže se bo pridružilo še sto njihovih kolegov.

 

Spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic

Gostje iz Bruslja so podprli Grčijo pri njenem ukrepanju za varovanje meje EU v zadnjih dneh. Predsednik evropskega sveta Charles Michel je opozoril, da bi morali pri delovanju spoštovati mednarodno pravo in človekove pravice.

V evropski komisiji se še izogibajo jasnemu odgovoru na vprašanje, ali je grška enomesečna prekinitev sprejemanja prošenj za azil skladna z ženevsko konvencijo in pravom EU. V visokem komisariatu Združenih narodov za begunce opozarjajo, da pravne podlage za tak ukrep ni.

»Hvaležna sem Grčiji, da je naš evropski ščit,« je Ursula von der Leyen sklenila svoj nastop v Kastaniesu v bližini grške meje s Turčijo, na kateri so se v zadnjih dneh zaostrile razmere.
 

»Turčija ni naš sovražnik«

Evropska stran ni pripravljena na popuščanje predsedniku Erdoğanu, ki je razglasil, da je meja odprta. Von der Leynova je izrazila sočutje z migranti, »ki so bili z lažnimi obljubami zvabljeni v brezupen položaj«.

A za Bruselj je prva prednostna naloga ohraniti red na zunanji meji EU. Glede tega kompromisa ni. »Turčija ni naš sovražnik, a ljudje ne smejo biti sredstvo za doseganje cilja,« je opozorila Nemka.

Grški premier Kiriakos Micotakis je gostom iz Bruslja opisoval dramatičen položaj na meji v zadnjih dneh, ko je več tisoč ljudi zaradi turškega poziva hotelo nezakonito vstopiti v Grčijo. Ti po njegovih besedah niso prišli iz Idliba, saj so že dolgo živeli v Turčiji. Govoril je o asimetrični turški grožnji in izkoriščanju ljudi za doseganje geopolitičnih ciljev. »Erdoğanu z grožnjami ni uspelo,« je prepričan Micotakis.

V Uniji je veliko negotovosti glede tega, kako bi lahko dosegli, da bo Ankara spet začela spoštovati svoje zaveze iz begunskega pakta iz leta 2016. Skladno z njim bi morala preprečevati nezakonite migracije v smeri Grčije. Od šestih milijard evrov iz EU, v paktu predvidenih za pomoč beguncem v Turčiji, so bile sklenjene pogodbe za 4,7 milijarde evrov. Za konkretne projekte (šole, zdravstvo, preskrba z živili) je bilo izplačanih že 3,2 milijarde evrov.

Kako pomagati grškim otokom?

Na drugi strani niti sami Grčiji v zadnjih letih kljub milijardni pomoči iz Bruslja ni uspelo vzpostaviti sistema, ki bi omogočal, da bi prosilci za azil na njenem ozemlju, posebno na egejskih otokih, živeli v človeka vrednih razmerah. Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli je na grško-turški meji pozival, da v EU potrebujemo strategijo za več tisoč mladoletnikov brez spremstva, ki so prispeli na evropske obale. Od vlad pričakuje več velikodušnosti in solidarnosti z otroki.

Analitiki bruseljskega mislišča Evropski politični center (EPC) so prepričani, da imata EU in Grčija pravico, da zavarujeta svoje zunanje meje, a ob odzivanju morata spoštovati človekove pravice ljudi, med katerimi so mnogi pobegnili pred vojno in preganjanjem.

Tako bi bila za EU ustrezen odziv premestitev ranljivih skupin beguncev po Evropi in vzdržna rešitev za druge. Ta bi lahko vključevala finančno pomoč za njihovo integracijo in boljše življenjske razmere v Turčiji.

Dramatično dogajanje na turško-grški meji je še en dokaz, da mora EU po dolgoletnih prepirih med državami članicami sprejeti novo azilno in migracijsko politiko. Po drugi strani so zapleti lahko politično breme pri sprejemanju novih rešitev. Predvsem zato, ker del članic noče prevzemati bremen.

»S krepitvijo političnega pritiska bodo konstruktivne razprave o nujni prenovi migracijske politike, ki bo širša kot nadzor meje, še težje,« je zapisala Marie De Somer iz EPC.