Bruselj skrbi: »Položaj v BiH je postal kritičen«

V senci razprav o rusko-ukrajinski krizi je na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov tudi položaj v Bosni in Hercegovini (BiH) »Položaj je kritičen,« je pred zasedanjem ocenil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Nacionalistična in separatistična retorika se po njegovih besedah krepi, ogroža pa stabilnost  in integriteto BiH. »Ministri morajo sprejeti odločitev, kako ustaviti to dinamiko v BiH in se ogniti temu, da država razpade na dele,«  je povedal.

 V EU že nekaj mesecev potekajo razprave o uvedbi sankcij proti Miloradu Dodiku in njegovemu krogu v povezavi s korupcijo in destabiliziranjem EU že ima okvir za sankcije proti BiH, na katerega bi lahko uvrstili posamezne fizične in pravne osebe. Njegova veljavnost se vsako leto podaljšuje.

Madžarska blokada

Izteče se konec marca, za podaljšanje utegne postati težava madžarska blokada. Uvrščanje na seznam je možno tudi brez soglasja. Po neuradnih informacijah želi Budimpešta doseči, da bi tudi uvrščanje na seznam kaznovanih lahko potekalo le s soglasjem. Vsekakor bi odločitve od uvrščanju na seznam sprejeli šele po podaljšanju veljavnosti okvirja.  

Hitreje je mogoče izpeljati blokado sofinanciranja velikih, infrastrukturnih projektov v Republiki srbski. Vodja avstrijske diplomacije Alexander Schallenberg je pojasnil, da je nekaj financiranja iz EU že zadržanega, to pa se utegne še razširiti. Napovedal je odločen odziv EU, saj so dejanja in napovedi Dodika in Republike Srbske »skrajno nevarna«.

Široka paleta ukrepov?

Pričakovano je, da bo v današnji razpravi več držav članic zahtevalo širok nabor ukrepov, da se prekine prenos pristojnosti na Republiko srbsko in izpelje polno vračanje njenih predstavnikov v državne institucije BiH. Nazadnje je veliko prahu dvignil prenos pristojnosti na pravosodnem področju Sprejetju takšnega nabora ukrepov, jasno, nasprotuje Madžarska.

Evropski poslanci bi kaznovali Milorada Dodika

Slovenija se glede podpore sankcijam proti Dodiku doslej ni nedvoumno izjasnila. So pa trije evropski poslanci, Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS) in Franc Bogovič (SLS) prejšnji teden, skupaj s kolegi iz HDZ,  glasovali proti pozivu parlamentarcev svetu EU, naj obsodi dejanja Republike Srbske in sprejme sankcije proti Dodiku. Amandma s pozivom je sicer podprla velika večina, skupno 504 poslanci. Obsodili so tudi škodljivo vlogo regionalnih akterjev in rusko vmešavanje.

Na zunanjem ministrstvu so pred kratkim pojasnili, da »Slovenija kot članica EU sprejema odločitve o vseh sankcijah v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU oziroma na podlagi skupnega stališča vseh držav članic«. Korupcija in organiziran kriminal predstavljata problem tako v BiH kot tudi v drugih državah regije, so dodali.

Nova težava je žuganje Hrvaškega narodnega zbora v BiH z bojkotom jesenskih volitev, če ne bo rešitve vprašanja volilnega sistema. Navedli so tudi možnost preurejanja BiH. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je danes zatrdil, da bi izpeljava volitev po obstoječem volilnem zakonu še poglobila krizo v BiH.

Zunanji minister Anže Logar se je glede BiH zavzel za strpen dialog  z namenom sodelovanja vseh skupin v procesu odločanja. Volilna reforma je v njegovih očeh ključna za legitimnost oktobrskih volitev. Današnja ministrska razprava je bila sicer splošna in brez konkretnih odločitev. Tema bi po njegovih besedah morala biti redno na dnevnem redu, »da vršimo pritisk na vse, ki sooblikujejo politiko BiH«.