Britanska vlada preživela glasovanje o nezaupnici

Konservativna vlada Therese May je prestala glasovanje o nezaupnici v britanskem parlamentu in si s tem izborila nekaj dodatnega časa za iskanje alternative ločitvenemu sporazumu o brexitu, ki so ga britanski poslanci v torek zavrnili s prepričljivo večino.

Britanska opozicija v 650-članskem spodnjem domu parlamenta ni uspela zbrati dovolj poslanskih glasov, da bi zrušila vlado in prevzela nadzor nad pogajanji o izstopu države iz EU. Vlada si je med glasovanjem zagotovila 325 glasov podpore, 19 več kolikor jih je uspelo zbrati opoziciji. 

Po večurni razpravi o napakah in dosežkih britanske vlade je večina poslancev presodila, da bi njen padec in razpis predčasnih volitev v trenutku velike negotovosti državi prinesel več škode kot koristi. Za vlado je bila odločilna podpora desetih poslancev severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP), s katero ima konservativna stranka od julija 2017 sklenjen dogovor o programskem sodelovanju. 
 

Podpora severnoirskih unionistov

Kljub temu da so se poslanci DUP v torek pri glasovanju o ločitvenem sporazumu pridružili nasprotnikom vladnega dogovora, rušenje vlade nikoli ni bila njihova ambicija. Še vedno so namreč prepričani, da je ministrska ekipa pod vodstvom Therese May njihova najboljša možnost za zavarovanje interesov Severne Irske v procesu britanskega izstopa iz EU.

Vodja opozicije Jeremy Corbyn je premierki med razpravo o nezaupnici očital, da je med glasovanjem o ločitvenem sporazumu doživela najhujši parlamentarni poraz v zgodovini britanske demokracije in da ne uživa podpore parlamenta »pri najpomembnejši temi, s katero se sooča naša država«.



Theresa May je na njegove očitke odgovorila z argumentom, da so predčasne volitve zadnje, kar si Britanci želijo. Premierka je vztrajala, da mora parlament uresničiti voljo volivcev, izraženo na referendumu leta 2016. »To je naša odgovornost.«
 

Preklic brexita ne pride v poštev

Konservativna političarka je sinoči, takoj po zavrnitvi ločitvenega sporazuma v parlamentu, napovedala začetek pogovorov s parlamentarnimi strankami o možnih alternativah brexitu brez dogovora. Mnogi so to interpretirali kot pripravljenost na popuščanje pri njenih dosedanjih stališčih o tem, kako tesen odnos naj Združeno kraljestvo ohrani z EU.

Njihova pričakovanja so hitro padla na realna tla, po tem ko je britanska vlada danes kategorično zavrnila možnost obstanka Združenega kraljestva v carinski uniji z Evropsko unijo, razpis novega referenduma oziroma preklic britanskega izstopa iz EU.

Edina stvar, ki je ni izrecno izključila, je bilo podaljšanje izstopnih pogajanj, čas za katere se uradno izteče 29. marca. 
 

V pričakovanju novih napetosti

Sinočnja zavrnitev ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu več kot očitno ni spremenila zapletene politične aritmetike na Otoku. Enako velja za današnje glasovanje o nezaupnici, ki po vsej verjetnosti ne bo zadnje v mandatu te vlade.



V 650-članskem spodnjem domu še vedno ni soglasja o tem, kako naprej, kaj šele kakšna bi bila sprejemljiva alternativa poraženemu ločitvenemu sporazumu. Predstavniki največjih opozicijskih strank so premierko po koncu glasovanja o nezaupnici poskušali postaviti pred dejstvo in poudarili, da se bodo z vlado pogovarjali zgolj v primeru, če ta vnaprej izključi možnost brexita brez dogovora. Njihovo pogojevanje je predvsem povečalo verjetnost nastanka krize znotraj že tako razcepljene konservativne stranke. Znaten del njenih poslancev namreč odkrito zagovarja trdi brexit oziroma izstop po modelu Svetovne trgovinske organizacije kot rešitev, ki edina v celoti uresničuje referendumski izid.
 

Slovenija ni imuna na negativne posledice

Če se parlament ne uspe poenotiti o alternativi ločitvenemu sporazumu in če britanska vlada ne zaprosi EU za podaljšanje izstopnih pogajanj, bo Združeno kraljestvo 29. marca iz EU izstopilo brez dogovora. Posledice takšnega razpleta bi bile nepredvidljive tako za politične kot gospodarske odnose. Občutila bi jih tudi Slovenija.

Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da bi se lahko izvoz slovenskega blaga in storitev v Združeno kraljestvo v primeru trdega brexita zmanjšal za do 20 odstotkov v obdobju enega leta, kar bi zneslo okoli 160 milijonov evrov. »Še za približno toliko bi se znižal slovenski izvoz v druge države EU27, ki so trgovinsko močne povezane z Združenim kraljestvom.«



»Če se trdi brexit dejansko zgodi, bo zelo pomembno predvsem to, na kakšen način bo izveden,« je med okroglo mizo, ki sta jo na temo prihodnosti britansko-slovenskih trgovinskih odnosov organizirali Britansko-slovenska gospodarska zbornica in GZS, poudaril profesor Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete. »Pomembno bo, ali bo potekal v bolj pozitivnem političnem vzdušju ali ne.« Od tega bo odvisna tudi hitrost vzpostavljanja novega okvira prihodnjih odnosov.

»Če bo Združeno kraljestvo dejansko izstopilo, bomo morali razviti nove trgovinske in gospodarske odnose. Upam, da se bo to zgodilo čim prej. Vse do takrat institucionalni okvir za okrepljeno sodelovanje ne bo gladko deloval.« Združeno kraljestvo in EU seveda lahko trgujeta na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije, a to po profesorjevem mnenju ne bi bila optimalna rešitev.
 

Potreba po tvornem sodelovanju 

Na britansko zavrnitev ločitvenega sporazuma se je danes v izjavi za javnost odzvala tudi slovenska vlada, ki želi, da EU z Združenim kraljestvom »ohrani tvorno in vseobsegajoče sodelovanje tudi po njegovem izstopu iz EU«. Pri tem je izpostavila predvsem področje gospodarskega sodelovanja in trgovine, varnosti, obrambe ter zunanje politike in opozarila, da bi neurejeni izstop iz EU lahko ogrozil vzpostavitev zaupanja, ki bo za takšno sodelovanje potrebno.