Britanska premierka išče pomoč

Zajtrk v Haagu, opoldanski postanek v Berlinu in pozno kosilo v Bruslju, torkov urnik britanske premierke je slišati kot sanje mestnih turistov. Zaradi velikih domačih težav s svojim videnjem brexita je Theresa May bolj podobna obupanki, ki prosi za pomoč.

Nemški komentatorji britansko politično dogajanje vse pogosteje primerjajo z nadrealističnimi komedijami Monty Python, »a je bila tam norost vsaj metodična«, kot v Deutsche Welle meni Barbara Wesel. Po boleči košarici iz vrst lastnih parlamentarcev se konservativna premierka zdaj zateka k voditeljem podobne politične usmeritve iz držav z dolgo liberalno tradicijo, v nemškem primeru še bolj poudarjeno zaradi grozljive skrenitve v skrajni nacionalizem v prvi polovici 20. stoletja. Nizozemskemu premieru Marku Rutteju in nemški kanclerki Angeli Merkel vsekakor ni vseeno, kako se Združeno kraljestvo poslavlja od Evropske unije, a bosta le težko pomagala.

Še en trk v bruseljski zid

Tudi na bruseljskih pogovorih je britanska premierka Theresa May trčila v zid, saj pripravljenosti na vsebinske pogovore o ločitvenem sporazumu ni. Čaka se le še na odločitve v Londonu.

Že pred premierkinim prihodom v Bruselj je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sporočil, da so mogoča kvečjemu kakšna pojasnila. Mantra je, da je doseženi sporazum o izstopu najboljši in edini mogoč. Vsakršna razprava o pravnih vidikih, velja za izključeno. Po drugi strani bi lahko pričakovala kakšno dodatno izjavo glede irskega varovala. To je v posebnem protokolu ločitvenega sporazuma predvideni posebni režim za severni del irskega otoka, če Združenemu kraljestvu in EU27 ne bi uspelo skleniti sporazuma o prihodnjih odnosih.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je po večernih pogovorih z Mayevo že skoraj porogljivo tvitnil: »Jasno je, da EU27 hoče pomagati. Vprašanje je, kako.« Voditelji 27 držav članic se bodo že jutri – ko se bo začel redni decembrski vrh EU – sestali in analizirali novi položaj. Odločno nasprotovanje »odpiranju« novembra doseženega sporazuma, ki očitno nima zadostne podpore v britanskem parlamentu, je posledica prepričanja, da takšno ravnanje ne bi bilo smotrno, saj je besedilo na skoraj 600 straneh uravnotežen kompromis.

Malo potrpljenja za britanski »teater«

Poleg tega je varovalo, ki je za britanske kritike najspornejši del sporazuma, že tako samo načrt, ki bi preprečeval vzpostavitev trdne meje na irskem otoku, če druge rešitve ne bo. Poseben režim bi preprečil ogrožanje dosežkov mirovnega procesa. Med državami članicami pa veliko potrpljenja za ukvarjanje z britanskim »teatrom« glede brexita ni. Kljub temu se vsi zavedajo, da je kaotična ločitev brez sporazuma kočljiva za vse. Na začetku zadnje Odiseje premierke Mayeve po Evropi, denimo, sploh ni bilo popolnoma jasno, kaj v Londonu sploh hočejo.

Britanski državni sekretar na ministrstvu za brexit Martin Callanan je v Bruslju razlagal, da pričakujejo dodatna pravna jamstva, ki bi onemogočila, da bi se Združeno kraljestvo trajno znašlo v pasti irskega varovala. To da je največja skrb britanskih poslancev. V ozadju utegnejo biti še zadnji poskusi, da se načne enotnost bloka EU27. Povedna je bila pot Therese May na Nizozemsko k premieru Marku Rutteju, neuradnemu vodji bloka severnih članic, ki so bolj povezane z Združenim kraljestvom in bi bile v primeru trdega brexita najbolj prizadete.

Nemcem žal za Britance

Brexit zmanjšuje vrednost članstva v EU za druge članice, opozarja Gabriel Felbermayr z münchenskega inštituta Ifo, saj je Združeno kraljestvo druga največja gospodarska sila Evropske unije. Nemčija izgublja pomembno trgovinsko partnerico, protekcionisti pa se čutijo okrepljene. Z nemškega stališča bi bilo dobro Veliki Britaniji dovoliti besedo v skupni trgovinski politiki in celo v nekaterih evropskih telesih, poziva znani nemški ekonomist. »Treba je preprečiti propad sporazuma in doseči, da bi bil ta sprejemljiv tudi za Britance.« Že vplivni socialdemokratski državni minister za Evropo Michael Roth si ne more predstavljati večjih sprememb v sporazumu, ki ga je bilo tako težko uskladiti z vsemi preostalimi članicami EU in britansko vlado. »Toliko časa, energije in kreativnosti smo porabili za nekaj, česar v Berlinu in Bruslju sploh nočemo. Nihče noče, da Združeno kraljestvo zapusti EU!« je povedal za Reuters.

Nemci konservativno-liberalne politične usmeritve so šokirani tudi zaradi dogajanj v Franciji, in to ne le zaradi zelo dvomljivih in napadalnih protestnikov. Odgovor predsednika Emmanuela Macrona na njihova divjanja, med drugim s povišanjem najnižje zajamčene plače in pokojnin ob še vedno visoki stopnji brezposelnosti, ga po prepričanju mnogih iz zaveznika pri reformiranju Evrope spreminja v dejavnik tveganja. Francija postaja nova Italija, se bojijo številni nemški komentatorji. Mnoge v Nemčiji je zdaj strah tovrstnega italijansko-francoskega povezovanja na nemški račun, zato še bolj žalujejo za Združenim kraljestvom.