Države G20 bi morale biti v središču iskanja rešitev za podnebno krizo

Reševanje podnebne krize je ob številnih geopolitičnih izzivih potisnjeno v ozadje, je danes posvaril vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell. S prstom je pokazal predvsem na skupino najbolj razvitih držav G20, ki bi morale biti v središču iskanja rešitev ter najti soglasje, kako državam v razvoju pomagati do obnovljivih virov energije.

Čeprav se najbolj razvite države na svetu, vključno z ZDA, Kitajsko in Indijo, soočajo s številnimi geopolitičnimi izzivi, pa to ne more biti opravičilo za neodločnost pri ukrepanju sredi vse hujše podnebne krize, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril Stiell.

Prelaganje odgovornosti na druge tako po njegovem prav tako ni prava strategija za reševanje podnebne krize, ki bo »zdesetkala vsa gospodarstva G20 in je že začela kazati zobe«.

Skupina G20 mora znova zagotoviti finančno moč, kar ji je že uspelo med svetovno finančno krizo, in to usmeriti v zajezitev emisij toplogrednih plinov in krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam. »Države skupine G20 so odgovorne za 80 odstotkov emisij, ki pospešujejo globalno segrevanje, in morajo biti v središču rešitve«, je prepričan.

FOTO: Christian Hartmann/Reuters

Stiellova opozorila sledijo objavi podatkov službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus, ki je v torek opozorila, da je bil letošnji marec na globalni ravni rekordno vroč. S tem pa se je nadaljeval zaskrbljujoč trend desetih zaporednih mesecev z rekordnimi temperaturami od začetka meritev.

Vprašanje financiranja prehoda na čiste vire energije je sporna točka tudi vsakoletnih podnebnih pogajanjih ZN.

Države so se decembra na podnebni konferenci v Dubaju dogovorile za prehod od fosilnih goriv ter se med drugim strinjale, da bodo do leta 2030 potrojile globalne zmogljivosti obnovljivih virov energije, pri tem pa niso dorekle pomembnih podrobnosti o financiranju.

Vprašanje financ je pomembno predvsem za države v razvoju, ki same ne morejo kriti visokih stroških naslavljanja podnebnih izzivov. V luči tega pozivajo k reformi finančnih institucij, s čimer bi si zagotovile pravičnejše pogoje in dostop do potrebnih finančnih sredstev.

Stiell je finančne voditelje, ki se bodo prihodnji teden zbrali na sedežih Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, pozval, naj bodo rezultat teh pogovorov »jasni koraki za naprej«. Po njegovi oceni namreč ni mogoče pričakovati, da se bodo države v razvoju odzvale na krizo, ko pa so državne blagajne izpraznjene, novo zadolževanje pa ni mogoče. »Letošnji kvantni preskok pri podnebnem financiranju je bistven in povsem dosegljiv. Svet potrebuje države G20, da se dvigne do tega trenutka,« je sklenil.