Borrell: Edini možni odgovor je več vojaške pomoči za Ukrajino

Stopnjevanje ruskih napadov na ukrajinska pristanišča je narekovalo ritem zadnjega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju pred poletnimi počitnicami in razprave o dolgoročnem financiranju vojaške pomoči Ukrajini. Zunanji ministri so se seznanili s predlogom visokega predstavnika EU za zunanjo politiko Josepa Borrella, po katerem bi sedemindvajseterica v naslednjih štirih letih namenila skupaj 20 milijard evrov za nakupe orožja in streliva.

»Svet se ponovno sooča s problemov prehranske varnosti, ki ga je ustvaril človek. Putin uporablja lakoto kot orožje, tudi v državah, ki so zadržane do tega, da bi obsodile njegovo nezakonito vojno v Ukrajini,« je poudaril vodja evropske diplomacije.

Rusija brez opravičila bombardira ukrajinska pristanišča, ogroža svobodno plovbo v Črnem morju, nezakonito blokira izvoz ukrajinskega žita, uničuje ukrajinska polja in krade ukrajinske žito, je poudaril Borrell. »V nasprotju s tistimi kar trdi, dobro služi tudi s prodajo svojega žita ter gnojil in bo z njimi samo še bolj služila zdaj, ko se bodo cene dvignile.« Tudi zato ministri verjamejo, da bi morala mednarodna skupnost odločno ukrepati proti temu »namernemu poskusu širjenja lakote med svetovnim prebivalstvom«.

Napoved Rusije, da bo vsako ladjo, namenjeno v ukrajinska pristanišča, obravnavala kot vojaško, bo po Borrelovih besedah imela velike posledice tako za Ukrajino kot države, ki iz nje uvažajo hrano. »Napadi zadnjih treh dni od nas zahtevajo odgovor. Edini možen odgovor, poleg retorike, je povečanje vojaške pomoči,« je bil jasen Španec. Po srečanju, ki sta se ga na daljavo udeležila tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in ameriški državni sekretar Antony Blinken, je potrdil, da njegov predlog predvideva okrepitev evropskega mirovnega inštrumenta za dodatnih pet milijard evrov na leto v obdobju 2024-2027.

Članice EU so v okviru inštrumenta od februarja lani za vojaško pomoč Ukrajini že namenile pet milijard evrov, njegova predlagana razširitev pa spada v okvir dolgoročnih varnostnih garancij, ki so jih žrtvi ruske agresije obljubile njene zahodne partnerice.

Madžarska grozi z blokado

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je med zasedanjem sveta poudarila, da se mora EU zavezati dolgoročni podpori Ukrajini s finančno, gospodarsko in vojaško pomočjo kot tudi s pomočjo pri obnovi Ukrajine, pri razminiranju ter skrbi za najranljivejše žrtve vojne, predvsem ženske in otroke. Hkrati je pozvala Rusijo, da »v izogib poslabšanja svetovne prehranske varnosti, kar bo zelo prizadevalo najranljivejše prebivalce Afrike, spremeni svojo odločitev in nadaljuje s sodelovanjem v dogovoru [o izvozu ukrajinskega žita].«

Kot je dejala po koncu srečanja, razprava na temo Ukrajine ni bila enostavna. To je nakazovala tudi izjava vodje madžarske diplomacije Petra Szijjarta, ki je po poročanju Reutersa napovedal, da bo Budimpešta blokirala izplačila pomoči Ukrajini iz evropskega mirovnega inštrumenta, vse dokler Kijev ne bo umaknil madžarske banke OTP iz črnega seznama podjetij.

»Danes so bile na mizi preliminirane številke,« je o Borrelovem predlogu povedala slovenska ministrica. Na naslednjem srečanju prihodnji mesec v španskem Toledu naj bi ministri že imeli natančnejši pregled, kaj povečanje financiranja pomeni za posamezne države, tudi za Slovenijo, ki po besedah Tanje Fajon predlog o povečanju pomoči načeloma podpira.