Hrana po letu dni spet postaja orožje

Dan po odstopu Rusije od dogovora o izvozu ukrajinskega žita so njene sile napadle pristanišče v Odesi. Obseg škode iz poročil ni bil povsem jasen, toda sosledje dogodkov je bilo za ukrajinsko stran še en dokaz, da Rusija poskuša hrano znova uporabiti kot orožje in orodje za dosego svojih ciljev. Za lažje razumevanje posledic najnovejšega zasuka v več kot leto dni trajajoči vojni smo poiskali odgovore na nekaj ključnih vprašanj, povezanih s propadom dogovora.

Kakšen je bil odziv trgov na ruski umik?

Po odločitvi Rusije, da bo končala sodelovanje v leto dni stari črnomorski pobudi, izpogajani s pomočjo Združenih narodov in Turčije, na svetovnih trgih v zadnjih 48 urah ni bilo zaznati preplaha oziroma znatnega zvišanja cen žita. »Za zdaj je rast cen pšenice in koruze skromna. Bomo videli, kaj se bo zgodilo v prihodnje,« je za Delo pojasnil Oleg Ignatov, višji analitik in strokovnjak za področje Rusije pri Mednarodni krizni skupini. Vojna v Ukrajini je bila v prvih mesecih preteklega leta glavni vzrok za občuten skok cen žita na svetovnih trgih. Pojavljajo se strahovi, da se lahko zgodba ponovi. »Če se bodo cene dvignile, bo to seveda prizadelo države v razvoju,« je bil jasen Ignatov. Na gibanje cen po drugi strani močno vplivajo tudi razmere v drugih delih sveta. Ugodna žetev v ZDA je tokrat izpostavljena kot eden od glavnih vzrokov za umirjen odziv trgov.

Se lahko Rusija premisli in vrne v pobudo?

Ker je Rusija oktobra lani že odstopila od »žitnega dogovora«, a le za nekaj dni, se poraja vprašanje, ali si bo tudi tokrat premislila. Za zdaj ni nobenega indica, da je hitra ruska vrnitev v pobudo realna možnost, sploh brez omilitve sankcij, ki jo Moskva v zameno pričakuje od Zahoda.

Ruski umik iz dogovora o izvozu ukrajinskega žita ni dokončen

Namesto tega v Kremlju zagotavljajo, da bo Rusija žito še naprej pošiljala v revne države, za katere trdijo, da so od črnomorske pobude v vsakem primeru imele najmanj. Kot so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, je bilo iskanje alternativnih poti za izvoz žita tudi tema pogovorov med vodjo ruske diplomacije Sergejem Lavrovom in turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom.

Ali lahko Ukrajina izvaža žito brez dogovora z Rusijo?

V odzivu na ruski odstop od pobude je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski omenil možnost, da bi se izvoz žita iz njegove napadene države prek Črnega morja nadaljeval brez sodelovanja agresorja. »To je teoretično mogoče,« je pojasnil Ignatov, a opozoril na težavo, ki bi jo v tem primeru predstavljalo zavarovanje plovil. Uspeh črnomorske pobude je temeljil na zagotovilih obeh strani, da tovorne ladje za izvoz žita ne bodo tarče. Z dogovorom je bila po poročanju Reutersa suspendirana tudi posebna zavarovalna shema, s katero so bile krite pošiljke ukrajinskega žita.

Vojna v Ukrajini je bila v prvih mesecih preteklega leta glavni vzrok za občuten skok cen žita na svetovnih trgih. Pojavljajo se strahovi, da se lahko zgodba ponovi. FOTO: Anatolii Stepanov/Afp

Pošiljanje tovora prek Črnega morja brez ruskih zagotovil bi bilo bistveno bolj tvegano, lahko bi privedlo tudi do tega, da bi bile ladje za Rusijo legitimne tarče. To je med vrsticami nakazal tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Kako se bo na propad pobude odzvala EU?

Predstavniki sedemindvajseterice so že na začetku tedna obsodili rusko odločitev za odstop od dogovora, danes so napovedali, da bo Unija poskušala več žita iz Ukrajine izvoziti po kopnem, po tako imenovanih solidarnostnih poteh. EU se že dalj časa trudi, da bi z diverzifikacijo prometnih povezav z žrtvijo ruske agresije zmanjšala pomen črnomorskega koridorja pri izvozu ukrajinskega žita v svet. To ji je do neke mere uspelo, saj 60 odstotkov žita, ki ga Ukrajina izvozi, danes njeno ozemlje zapusti po kopnem – po solidarnostnih poteh. Pred izbruhom vojne je tri četrtine izvoza potekalo po morju.

Kaj si o zasuku mislijo države v razvoju?

Rusija še naprej ohranja simpatije različnih delov globalnega juga, kar je bilo ta teden razvidno tako na vrhu voditeljev EU, latinskoameriških in karibskih držav v Bruslju kot na srečanju finančnih ministrov skupine G20 v Indiji. In vendar tudi v nekaterih državah, s katerimi Rusija ohranja dobre odnose, denimo v Južni Afriki, ugotavljajo, da bi dvig cen hrane škodil predvsem najrevnejšim prebivalcem na planetu. Še posebno ostro so se na propad dogovora odzvali v Keniji. Predstavniki zunanjega ministrstva so rusko odločitev razglasili za »nož v hrbet« v času, ko visoke cene hrane nesorazmerno vplivajo na države afriškega roga, ki jih je prizadela suša.