Borisu je odpuščeno vse

Kaj je najpomembnejša odlika politika? Je to število izpolnjenih obljub ali njegov značaj? Je Boris Johnson, favorit v tekmi za britanskega premiera, avtomatično slaba izbira, ker noče odgovarjati na vprašanja, povezana z njegovim zasebnim življenjem?

Skoraj teden dni po tem, ko so sosedje najverjetnejšega naslednika Therese May poklicali policijo, ker so iz njegovega začasnega domovanja v londonskem predelu Camberwell slišali vpitje in razbijanje krožnikov, so otoški mediji obupali nad tem, da bodo iz Johnsona izvlekli pojasnilo oziroma dodatno informacijo, ki bi razkrila vzrok za četrtkov polnočni spor med njim in njegovim dekletom Carrie Symonds.

»Srečni par«

Petinpetdesetletni plavolasi konservativni politik v intervjujih, ki jih je dal v zadnjih dneh, ni hotel odgovoriti niti na eno vprašanje, povezano z njegovo partnerko oziroma njunim odnosom. Prav tako ni hotel pojasniti izvora »nastavljene« fotografije »srečnega« para med posedanjem na neznani lokaciji v Sussexu, ki se je v ponedeljek pojavila v britanskih tabloidih in jo je večina komentatorjev razglasila za poskus načrtne preusmeritve pozornosti. Povedal je le, da se je že zdavnaj odločil, da o zasebnih stvareh z novinarji ne bo govoril, in jasno pokazal, da od tega pravila kot kandidat za premiera ne namerava odstopiti.



Vsi, ki so računali na to, da bo domači spor iztiril Johnsonovo kampanjo oziroma na položaj favorita povzdignil njegovega edinega tekmeca, zunanjega ministra Jeremyja Hunta, so bili bodisi zaslepljeni s predsodki do nekdanjega londonskega župana bodisi so precenili pomen karakternih značilnosti v tekmi, v kateri šteje tako rekoč izključno to, ali je kandidat od začetka verjel v brexit. Johnson, vodja kampanje za izstop Združenega kraljestva iz EU, se v tem pogledu pred člani vladajoče konservativne stranke nima kaj dokazovati. Hunt, ki je svoje stališče do tega vprašanja v zadnjih treh letih večkrat spremenil, je pred veliko zahtevnejšo nalogo.

Teflonski Boris

Johnsonu so privrženci pripravljeni odpustiti tako rekoč vse, dokler vztraja pri zavezi, da država ne bo prosila za še en odlog brexita in bo 31. oktobra izstopila iz EU z dogovorom ali brez. To je poleg barve pričeske in mlajše partnerke njegova edina podobnost z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim Johnsona radi primerjajo povsod, razen na Otoku. »Lahko bi stal sredi Pete avenije in nekoga ustrelil, a zaradi tega ne bi izgubil nobenega volivca,« je Trump na ogorčenje polovice Američanov izjavil med predsedniško kampanjo leta 2016.



Johnson si česa podobnega ne bi drznil – to ni v njegovem značaju, kar pa ne pomeni, da ne izrablja lojalnosti svoje volilne baze. Njegov spor s Carrie Symonds, 24 let mlajšo nekdanjo piarovko konservativne stranke, s katero se po navedbah njunih prijateljev namerava poročiti, takoj ko se bo uradno ločil od nekdanje soproge, odvetnice Marine Wheeler, ni razkril še ene šibke točke Alexandra Borisa de Pfeffla Johnsona, ampak kvečjemu potrdil, zakaj je ta še vedno favorit v tekmi za naslednika Therese May.