Biden in ZDA so se zahvalili Sloveniji

»Gospod ministrski predsednik, hvala vam, hvala, hvala, hvala!« se je ameriški predsednik Joe Biden slovenskemu premieru Robertu Golobu zahvalil za pomoč pri izmenjavi ruskih zapornikov za ruska vohuna, ujeta in obsojena v Sloveniji.

Med prvim slovenskim obiskom na tako visoki ravni v Beli hiši po osemnajstih letih so se dogovorili tudi o sodelovanju pri najsodobnejših tehnologijah, zahodna velesila ZDA in nestalna članica varnostnega sveta Slovenija pa sta pozornost posvetili tudi Ukrajini in reševanju krize na Bližnjem vzhodu.

»Današnji obisk je bil izraz spoštovanja, zaupanja in prijateljstva med obema državama,« je po pogovorih povedal slovenski premier Robert Golob. Pogovor na štiri oči je bil po njegovem mnenju dolg in zelo odkrit, čeprav se še posebej pri temi o Bližnjem vzhodu nista strinjala o vsem, »kot je tudi prav, saj moramo biti med zavezniki in prijatelji sposobni povedati, kaj mislimo«.

Na koncu so se strinjali o nujnosti prekinitve ognja, humanitarne pomoči in tudi izpustitve talcev, je povedal premier. Omenjali so prizadevanja za deeskalacijo s humanitarnimi koridorji za dostavo humanitarne pomoči tako v Gazo kot v Libanon. Glede Ukrajine kot žrtve ruske agresije so se strinjali, da bo obnovo vodil tudi resor za širitev Evropske unije, ki ga dobiva Slovenija.

Med drugim sta govorila o sodelovanju na področju energetike in inovacij ter nekaterih ključnih mednarodnih izzivih. FOTO: Drew Angerer/AFP

Tehnološko sodelovanje, omenjen tudi Westinghouse

Ameriški predsednik in slovenski premier sta veliko pozornosti namenila odnosom med ZDA in Slovenijo. Pod namestnikom državnega sekretarja Antonyja Blinkna Kurtom Campbellom bodo ZDA s Slovenijo ustanovile skupino za tehnološko sodelovanje z vesoljsko tehnologijo, kvantnim računalništvom, umetno inteligenco in inovacijami na prednostnem seznamu.

Strinjali so se, naj se čim prej začne izvedba projektov. Naša podjetja si želijo po švicarskem modelu vstopati v verige znanja, ki prinašajo največjo dodano vrednost, in tako kot slovenska podjetja kažejo svoj interes tudi ameriška, so sporočili slovenski predstavniki.

Biden je omenil tudi podjetje Westinghouse, ki je gradilo edino slovensko jedrsko elektrarno, ter izrazil zanimanje za sodelovanje pri morebitni gradnji druge. Za slovenske medije je premier Golob komentiral vprašanja o referendumu v zvezi z drugim blokom jedrske elektrarne.

(KOMENTAR) Taktični in hitri umik nadblokovske jedrske naveze

Odločitev o gradnji pričakuje v prihodnjih letih. Slovenija je zadovoljna z dosedanjim delovanjem jedrske elektrarne, ki jo je zgradil ameriški Westinghouse, čeprav ima seveda tudi druge ponudnike.

Ob obisku predsednika vlade Roberta Goloba se postavlja vprašanje, zakaj je moralo od zadnjega gostovanja na takšni ravni pri partnerici v vojaški zvezi Nato in vodilni gospodarski sili sveta preteči osemnajst let. Premiera in poznejšega predsednika Boruta Pahorja je leta 2011 gostil takrat še podpredsednik ZDA Joe Biden, čeprav se je videl tudi s tedanjim predsednikom Barackom Obamo. Delovni obisk na najvišji ravni po Janezu Janši pri Georgeu W. Bushu je šele današnje srečanje sedanjega predsednika Bidna in predsednika vlade Goloba.

Zakaj je Slovenija čakala osemnajst let na delovni obisk pri predsedniku ZDA

V pričakovanju predsedniških volitev

Kot je v navadi, so slovenski predstavniki stik iskali tudi z republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom, ki se je bil pripravljen srečati, a vsaj med tokratnim obiskom ni bilo mogoče rešiti logističnih težav. Trump ta čas vodi v številnih raziskavah javnega mnenja, vse bolj napadalno kampanjo pred ameriškimi volitvami pa z zadržanim dihom opazuje ves svet.

Vizije razvoja demokratske podpredsednice Kamale Harris ter republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa so zelo različne, nobena od njih pa ni črno-bela. Že Biden je z ohranitvijo dela kazenskih carin sprejemal tezo Trumpovega prvega mandata v Beli hiši, da je ameriški delavski razred plačal previsoko ceno za globalizacijo s kitajskim predznakom.

Dogodki v tujini močno vplivajo tudi na dogajanje v ZDA, prav tako tudi zelo različne predstave o prihodnosti ameriške družbe obeh vodilnih predsedniških kandidatov. Ne glede na to, kaj se bo dogajalo po 5. novembru, ko bodo Američani končali volitve, pa so ZDA največje svetovno gospodarstvo in tradicionalni vir navdiha. V ZDA neuspešni študenti spreminjajo družbena omrežja, južnoafriško-kanadski priseljenec lahko lastnoročno vzpostavi industrijo električnih avtomobilov, zasebnih poletov v vesolje, satelitskega interneta in še marsičesa.

Slovenija je z ZDA v strateškem dialogu, katerega izjemnost priznavajo vse naše politične strani. Koristi sodelovanja se že zdaj kažejo v slovenskem presežku pri trgovanju z ZDA ter ameriški pomoči pri energetski varnosti vse Evrope, potem ko se je Rusija izkazala za agresorko na vzhodu Evrope.

Kitajska preplavlja Evropo s subvencioniranimi izdelki, da bi prevzela evropske industrije. Naša država ima že iz preteklosti odlične izkušnje s sodelovanjem z Američani pri civilni jedrski tehnologiji. Za še večji razcvet si naša diplomacija prizadeva tudi pri vesoljski in drugi najsodobnejši tehnologiji.