Beloruska senca na izrednem vrhu EU

Ko se bodo voditelji držav članic danes zbrali na izrednem vrhu EU, se bodo na delovni večerji najprej lotili zunanjepolitičnih vprašanj. Na njihovem prvem fizičnem zasedanju v Bruslju po decembru bo najprej na vrsti strateška razprava o vse težjih odnosih z Rusijo.



Namenjena naj bi bila predvsem pregledu položaja. »Nezakoniti in izzivalni koraki Rusije se nadaljujejo tako znotraj držav članic EU kot onstran, nazadnje s tako imenovanim seznamom neprijaznih držav,« je v vabilu voditeljem zapisal gostitelj vrha v palači Europa, predsednik evropskega sveta Charles Michel. Pričakovati je obsodbo ruskih ravnanj, poudarjanje enotne drže EU in izrekanje solidarnosti z državami, ki so na muhi različnih ukrepov Moskve. Vrh naj bi zahteval od evropske komisije in visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella poročilo o odnosih z Rusijo.

 

Ostri očitki Rusiji

EU očita Rusiji kibernetične napade in operacije tajnih služb, kot je bila po navedbah Češke eksplozija v skladišču orožja v kraju Vrbětice. Unija že tako kritizira rusko delovanje v Ukrajini, zaradi katerega so že od leta 2014 v veljavi tudi gospodarske sankcije v nekaj sektorjih. Nadaljuje se vztrajanje pri politiki petih točk. V njih je med drugim zapisano, da je pogoj za premike EU glede Rusije uresničevanje mirovnega sporazuma iz Minska o vzhodni Ukrajini. Unija si še prizadeva za krepitev odnosov z deželami vzhodnega partnerstva in boljšo odpornost pri energetski preskrbi.

 

Med zunanjepolitičnimi vprašanji bo na vrhu obravnavan še položaj na Bližnjem vzhodu, a predvidoma le na kratko. Voditelji bodo seznanjeni še s pripravami vrha EU in ZDA, ki bo sredi junija po prvi udeležbi ameriškega predsednika Joeja Bidna na vrhovih G7 v angleškem Cornwallu in kasneje Nata v Bruslju. Kot vprašanje zunanje politike se obravnavajo odnosi z Združenim kraljestvom. Tu naj bi voditelji poudarili načelo nediskriminacije med državami članicami. Slovenija je med petimi državami članicami, za katere ne velja popust pri delovnih vizumih.

Ambiciozni podnebni cilji

V Uniji potekajo še zadnje priprave pred predstavitvijo velikega podnebnega svežnja Pripravljeni na 55, ki naj bi prišel na mizo sredi julija. Z njim bo evropska komisija začrtala pot do znižanja izpustov za 55 odstotkov (v primerjavi z letom 1990) do leta 2030 in podnebno nevtralnost leta 2050. Na vrhu bo evropska komisija dobila dodatne smernice za pripravo svežnja. Zelena tranzicija je že tako osrednja tema institucionalne petletke EU in jedro programa za okrevanje, ki se bo poleti začel uresničevati s prvim stekanjem denarja v projekte.



Pri postavljanju podnebnih ciljev EU je vedno največja težava delitev bremen. Zlasti manj razvite države z vzhoda, ki so še »odvisne« od ogljika, pričakujejo več pomoči za preobrazbo. Načelo, da si vsaka država članica sama sestavlja energetsko mešanico, velja za nedotakljivo. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je aprila že napovedala, da bodo sistem trgovanja z emisijskimi kuponi s proizvodnje energije in industrije razširili na promet in stavbe. »Ogljik mora imeti ceno, saj narava cene ne more več plačati,« je njena logika.

Bo Bruselj prisluhnil slovenskim posebnostim?

Slovenija v podnebnih razpravah vztraja pri upoštevanju izhodiščnega položaja in nacionalnih posebnosti. Zaradi veliko gozdov se morajo, denimo, upoštevati ponori. Tudi vztrajanje pri rabi jedrske energije je ena od slovenskih stalnic. Premier Janez Janša je po oktobrskem vrhu kritiziral ureditev Natura 2000, ki na velikem delu slovenskega ozemlja onemogoča gradnjo obnovljivih virov energije. V projekcijah je ena od težav pri doseganju podnebnih ciljev rast izpustov iz prometa.



Od izbruha epidemije je stalna tema vrhov usklajevanje odzivanja na covid-19. Ton na vrhu naj bi bil bolj optimističen, a še vedno bo poudarjena pazljivost, predvsem glede novih različic virusa, napovedujejo viri pri EU. V času hitrejšega cepljenja se Evropa čedalje bolj odpira. Voditelji naj bi pozdravili dogovor pogajalcev sveta EU, evropske komisije in evropskega parlamenta o digitalnem potrdilu, ki naj bi na začetku poletja že olajšalo potovanja po stari celini. Unija naj bi sicer do konca leta v okviru sheme Covax donirala nerazvitim deželam 100 milijonov odmerkov cepiva.

Premier Janša se bo v Bruslju dvostransko srečal s slovaškim kolegom Eduardom Hegerjem in predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem.