Donbas pred černobilsko preizkušnjo

V zadnjih dnevih so se napetosti na jugovzhodu Ukrajine malce umirile. Rusija je umaknila večino vojaških okrepitev vzdolž svoje zahodne meje, glavna vprašanja, ki zdaj burijo duhove, pa so: kdaj, kje in ali sploh se bosta srečala ruski in ukrajinski predsednik, Vladimir Putin in Volodimir Zelenski, ter kaj je imel slednji v mislih, ko je predlagal, da bi morali spremeniti »minški format« pogajanj o Donbasu.

Zelenski je pred dobrim tednom svojemu ruskemu kolegu predlagal čimprejšnji sestanek. »Gospod Putin! Pripravljen sem se z vami srečati kjerkoli v ukrajinskem Donbasu, kjer poteka vojna,« je ukrajinski voditelj povedal na koncu poslanice ljudstvu. V Rusiji se je najprej odzval namestnik šefa Putinovega kabineta Dmitrij Kozak, ki je izjavil, da bi moralo na vročem jugovzhodu Ukrajine potekati multilateralno srečanje, na katerem bi poleg predstavnikov »normandijske četverice«, Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine, sodelovali tudi predstavniki uporniških oblasti.



Poglavar Kremlja je za odgovor na predlog Zelenskega izkoristil nedavno srečanje z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom. Če se hoče ukrajinsko vodstvo pogovarjati o težavah v Donbasu, se mora najprej sestati z vodstvom obeh samorazglašenih ljudskih republik, doneške in luganške, potem pa lahko o tem razpravlja tudi s predstavniki tretjih držav, med katere sodi tudi Rusija, je dejal Putin. Če pa bi se rad pogovoril o dvostranskih odnosih, potem »smo pripravljeni predsednika Ukrajine sprejeti v Moskvi, kadarkoli mu to ustreza«.

Izključitvena cona

Zelenski ni odnehal, iz Kijeva pa prihajajo novice, da je sodelavcem naročil, naj začnejo srečanje pripravljati. Na nedavni slovesnosti ob 35. obletnici jedrske eksplozije v Černobilu je tedanjo katastrofo primerjal s sedanjim dogajanjem v Donbasu. Takrat so se po njegovih besedah Rusi in Ukrajinci skupaj borili proti posledicam tragedije, zdaj pa so v Donbasu na žalost na nasprotnih straneh. »Za Černobil uporabljamo grozno besedo 'izključitvena cona'. Nikakor si ne želimo, da bi se v Donbasu zgodila takšna tragedija, da bi se spremenil v izključitveno cono,« je izjavil.

V Černobilu je ukrajinski voditelj tudi povedal, da je sodelavcem naročil, naj se povežejo s Kremljem in se dogovorijo o času in kraju srečanja s Putinom. Iz Moskve so odgovorili, da nimajo nič proti sestanku. A v stališčih med vzhodnoslovanskima sosedama ostaja bistvena razlika: medtem ko bi se v Kijevu pogovarjali o Donbasu, v Moskvi vztrajajo, da so tema srečanja lahko zgolj dvostranski odnosi, ne pa ukrajinske »notranje« težave.

Med Kijevom in Moskvo je še ena bistvena razlika v pristopu k reševanju krize v Donbasu, ki jo je pred dnevi ponovno izpostavil Zelenski. V pogovoru za britanski poslovni časnik Financial Times je povedal, da Kijev predlaga dve varianti: bodisi spremembo »minškega formata« bodisi uporabo kakšnega drugega formata. Ker ni pojasnil podrobneje, kaj je s tem mislil, so to namesto njega poskušali narediti komentatorji.

Pogajanja potekajo na dveh ravneh. Ena so »terenska« v okviru tristranske skupine, v kateri sodelujejo predstavniki Rusije, Ukrajine ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, druga so »mednarodna«, pri katerih sodeluje »normandijska četverica«. Znano je, da hoče Kijev prva pogajanja prenesti iz prestolnice njim »sovražne« Belorusije, hkrati pa je Zelenski že večkrat izjavil, da bi radi normandijski format razširili še s predstavniki ZDA, Velike Britanije in Kanade.

Tretja razlaga izjav ukrajinskega predsednika je, da v Kijevu niso zadovoljni z minškima sporazumoma. V Moskvi že ves čas trdijo, da je Ukrajina tista, ki jih noče izpolnjevati, ker ji ni všeč, da bi morali v Donbasu najprej pripraviti volitve, potem pa bi se šele začel proces razoroževanja upornikov.