Na poti so odločbe o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo

Od ponedeljka, 13. novembra, bodo vsi, ki so obvezno zdravstveno zavarovani in izpolnjujejo pogoje, po pošti na dom prejeli odločbo o vključitvi v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Ta korak na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) vidijo kot enega od mejnikov pri uvedbi novega stebra socialne varnosti, za katerega bodo delavci, delodajalci in upokojenci prispevek začeli plačevati 1. julija 2025.

»Dolgotrajna oskrba je sistem, ki nudi pomoč vsakomur, ki jo potrebuje, ne samo tistim, ki si jo lahko privoščijo, ampak ta mora biti dosegljiva in dostopna čisto vsakemu državljanu in državljanki Republike Slovenije,« je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac strnil pomen stebra.

Odločbe, ki jih bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pošiljal predvidoma do konca leta, bo prejelo približno 1,7 milijona zavarovanih oseb, ki so polnoletne in so zavarovane za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, lahko pa so tudi mlajše od 18 let, če so obvezno zdravstveno zavarovane na podlagi delovnega razmerja, so samostojni podjetniki, opravljajo gospodarske dejavnosti, kmetijsko dejavnost ali poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov.

»Pomembno je podčrtati, da je to odločba, ki od nas ne zahteva ničesar. Ne prinaša novih obveznosti. Ne govorimo torej o položnici, to ni pogodba, to je zgolj informacija, da smo zavarovani za dolgotrajno oskrbo, je pa to zelo pomemben dokument, ki nam odpira vrata do storitev dolgotrajne oskrbe v javni mreži, če in ko jih boste potrebovali,« je poudaril Maljevac.

»Gre za prvi pomemben korak pri vzpostavljanju novega stebra socialne varnosti v Sloveniji, to je preverjanje in urejanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo,« je prepričana Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS. Vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je na podlagi zakona, ki bo začel veljati 1. januarja 2024, eden izmed pogojev za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki se bodo uvajale postopoma do konca leta 2025.

»Upravičenost do dolgotrajne oskrbe bodo presojali na centrih za socialno delo, ki bodo tako imenovane vstopne točke in bodo v polni funkciji, tudi z vsemi potrebnimi informacijami o pravicah do dolgotrajne oskrbe, od 1. januarja 2025. Do tedaj pa informacije o pravicah in vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe zagotavlja ministrstvo za solidarno prihodnost predvsem prek spletne strani in tudi prek posebne telefonske številke,« je pojasnila Tatjana Mlakar.

Finančne posledice julija 2025

Finančne posledice obvestila in nove obveznosti bodo zavarovanci konkretno zaznali po 1. juliju 2025, ko bodo začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Predvideno je, da se s po enim odstotkom obremeni tako zaposlene kot delodajalce in upokojence, samostojne podjetnike in kmete pa z dvema odstotkoma, s tem naj bi se, ob 190 milijonih evrov iz državnega proračuna, zbrala potrebna sredstva.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac napoveduje, da bodo tisti, ki bodo ostali doma, deležni primerljivih storitev kot nastanjeni v institucijah. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ta bodo namenjena upravičencem, ki bodo razvrščeni v pet kategorij glede na svoje potrebe. Štiri glavne skupine pravic bodo uvajali postopno. Najprej, januarja 2024, bodo sedanji družinski pomočniki lahko postali oskrbovalci družinskega člana, ki jim pripada 1,2-kratnik minimalne plače in 21 dni dopusta. Julija 2025 bodo vzpostavili dolgotrajno oskrbo na domu, ki naj bi zagotavljala primerljive storitve, v obsegu od 20 do 110 ur na mesec, kot so jih deležni nastanjeni v institucijah, kjer pa se bo zakon začel izvajati decembra 2025, tako kot izplačevanje denarnega prejemka za tiste, ki se bodo odločili zanj.

Poleg financiranja iz proračuna in obveznega prispevka je v zakonu predvidena tudi lastna udeležba uporabnika. V 57. členu, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2028, piše, da uporabnik dolgotrajne oskrbe prispeva deset odstotkov vrednosti nedenarne storitve dolgotrajne oskrbe, do katere je upravičen. Iz okvira dodatnih pravic (storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti), razen e-oskrbe, pa naj bi uporabnik prispeval 20 odstotkov vrednosti.

Kljub kar številnim pomislekom, tudi obstoječih izvajalcev, Maljevac vseeno zagotavlja, da so uredili sistem, ki je »dostopen tako geografsko kot finančno in ki ponuja celotno paleto storitev oskrbe in socialnega varstva za vse«. Starejšim in pomoči potrebnim bo, je prepričan, omogočal, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. »Sistem sloni na posamezniku in spoštovanju njegovih osebnih potreb in želja. Torej, če sem plastičen, če želi moja babica ostati doma, lahko ostane doma in v njeno oskrbo pride sistem, ki bo poskrbel zanjo na strokoven in kakovosten način ter razbremenil tudi svojce,« obljublja minister.