Ljubljana – Ob 1. maju, prazniku dela, ki se je po številnih krajih začel z budnicami, sindikati pozivajo k spoštovanju pravic delavcev. Hkrati izražajo nasprotovanje vse večjemu razraščanju negotovih oblik dela, ki delavcu ne dajejo ustrezne varnosti. Na ljubljanskem Rožniku so v ponedeljek opozorili, da se je treba proti takšnim izkoriščanjem boriti skupaj.
Na Rožniku je po tradicionalnem kresovanju spregovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Na vsakoletnem prvomajskem srečanju je navzoče pozdravila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak.
Ljubljanski župan Zoran Janković je med drugim izpostavil, da mora biti »dobro delo dobro nagrajeno«.
»Ne smemo dovoliti, da bi kdo sprl zasebni in javni sektor. Potrebujemo javno šolstvo in zdravstvo,« je dejal ljubljanski župan in poudaril, da lahko naš šolski in zdravstveni sistem tekmujeta z najboljšimi v Evropi. Brez dobro delujočega javnega sektorja država po njegovem mnenju nima priložnosti za uspeh.
Po Jankovićevem mnenju ne smemo dovoliti, da bi se fašizem kjerkoli v Evropi ponovno razrasel. »Ta država ima dobre ljudi, ne potrebuje nobenih ograj,« je dejal. Ozrl se je tudi v prihodnost, saj je prepričan, da moramo Slovenijo narediti bolj perspektivno za izobražene mlade, ki delo vse preradi poiščejo v tujini.
Med zbranimi na Rožniku, kjer so prevladovali predvsem starejši, je bilo mogoče opaziti tudi koordinatorja stranke Levica Luko Mesca in evropskega poslanca Igorja Šoltesa.
Po vsej Sloveniji se vrstijo tudi druga tradicionalna prvomajska srečanja. Na Šmohorju je zbrane že nagovoril predsednik republike
Borut Pahor.
V uradu predsednika republike bo danes dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo sprejel in nagovoril predsednik Pahor. Pred predsedniško palačo bo kot običajno ob prazniku postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Cerar ob prazniku dela izpostavil vrednote dela in prava
Na slovesnosti v počastitev praznika dela na Javorovici nad Šentjernejem je udeležence nagovoril premier
Miro Cerar, ki je posebej poudaril etiko dela in vladavino prava. Brez prve smo po njegovih besedah hitro v izkoriščevalskih razmerjih, v dominaciji in neenakosti, brez druge pa umanjkata pravna varnost in enakost pred zakonom.
»Spoštovanje in podpora delu nas vodita v prihodnost, v razvoj in izboljševanje kakovosti življenja. Vladavina prava pa nam omogoča konstruktivno sobivanje in sodelovanje na ravni tako države kot tudi Evropske unije,« je premier, ki opravlja tekoče posle, dejal v nagovoru. Po njegovem mnenju se namesto tega, da v politikih vidimo krivce za vse težave, velja politik lotiti zato, da popravimo razmere, s katerimi smo nezadovoljni. Le aktivni in angažirani državljani bodo lahko kos izzivom sodobnega sveta.
Živimo v časih, ko se zdi, da se stara svetovna razmerja rušijo čez noč, a je po drugi strani včasih težko narediti še tako majhno spremembo, je dejal Cerar. V takšnih trenutkih se velja spomniti najboljšega, kar nas je izoblikovalo kot ljudi in kot državo. Najboljše po njegovem mnenju najdemo v tradiciji narodovega upora, v prizadevanjih delavskega razreda za enakopravnost, v podjetniški marljivosti, v pesniški daljnovidnosti, pa tudi v oboroženem boju za svobodo in samostojnost.
Najboljše, kar ima Slovenija, pa je po Cerarjevih besedah v ljudeh, ki so naš najdragocenejši naravni vir. »Resnično bogastvo Slovenije se meri tudi s tem, da zmoremo ustvariti toliko, da tudi tisti, ki jim usoda ali razmere niso bile naklonjene, ne trpijo, ampak dostojno živijo,« je dejal in pozval k ustvarjanju takšnih razmer, da bi tudi ti prihodnje leto lahko slavili praznik dela.
Po svetu bodo s shodi zaznamovali praznik dela
Berlin/Pariz/Atene – Po svetu se bodo danes ob prazniku dela zvrstili številni tradicionalni shodi in protesti. Med drugim se bodo na različnih demonstracijah zbrali ljudje na ulicah Berlina, Pariza in Aten ter opominjali na pravice delavcev.
Leto po zmagi Emmanuela Macrona na predsedniških volitvah v Franciji bodo sindikalisti na ulicah Pariza protestirali proti njegovim številnim reformam, ki so med drugim razburile javne uslužbence in študente.
V Grčiji pa bodo sindikati organizirali stavko. V znamenje protesta proti varčevalnim ukrepom bodo stavkali v pomorstvu in železniškem prometu, kar pomeni, da bodo v pristaniščih v Egejskem morju ostali privezani vsi trajekti. Opoldne pa bodo v Atenah in drugih mestih potekale demonstracije.
Med odmevnejšimi so običajno shodi in demonstracije v nemški prestolnici. Poleg tradicionalne demonstracije Myfest v berlinski četrti Kreuzberg bodo po celotnem mestu organizirali še številne druge dogodke – od protestov do uličnih zabav. Tradicionalne demonstracije bodo letos ponovno tudi v Hamburgu, kjer pa se policija ne boji kakšnih izgredov. Kot so pojasnili, so levi skrajneži po lanskih nasilnih demonstracijah ob robu vrha G20 izgubili podporo, zato policija tokrat ne pričakuje nasilnih izgredov.
Na Hrvaškem so tradicionalno proslavo ob 1. maju pripravili tudi v zagrebškem parku Maksimir, kjer pričakujejo najmanj 60.000 ljudi, mednarodni praznik dela že od zgodnjih jutranjih ur praznujejo tudi v Srbiji, kjer tradicionalno pripravijo piknike ter različne glasbene in športne prireditve.
Protestni shod so med drugim pripravili v filipinski prestolnici Manila, množični shod je bil prav tako v Moskvi, iz Istanbula pa poročajo o aretacijah.
Kaj se je zgodilo 1. maja leta 1886?
Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Čikagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.
Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.
Komentarji