Zoisovi nagradi Željku Knezu in Ljubici Marjanovič Umek, Puhova Akrapoviču

Redni profesor mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željko Knez je dobitnik letošnje Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva, zaslužna profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek pa za življenjsko delo na področju razvojne psihologije. Prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo je Igor Akrapovič, lastnik podjetja Akrapovič.

Najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojnih dejavnostih so danes razglasili v Centru Rog, podelili jih bodo na slovesnosti, ki bo 28. novembra v Cankarjevem domu. Nagrajenke in nagrajence je na današnji novinarski konferenci razglasila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič.

Redni profesor mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željko Knez prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Željko Knez je eden od vodilnih strokovnjakov na področju separacijskih procesov in produktne tehnike s pod- in nadkritičnimi tekočinami pri visokih tlakih, so pojasnili v utemeljitvi. Nadkritične tekočine, ki jih je raziskoval, so izjemno uporabne v industriji, saj jih lahko na napreden način izkoriščajo za ekstrakcijo želenih sestavin, na primer kofeina iz kave

Ljubica Marjanovič Umek je mednarodno priznana raziskovalka, še posebej na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih. S svojim delom je pomembno prispevala k razumevanju vpliva dejavnikov, kot so govor staršev, skupno branje in igra, na zgodnji govorni razvoj in pismenost otrok. Razvila je prvi razvojni test za ocenjevanje govornega razvoja v slovenskem jeziku, s čimer je, kot so poudarili, postavila temelje za strokovno delo na tem področju. Njene raziskave so izpostavile tudi pomembno vlogo zgodnjega vstopa v kakovosten vrtec pri razvoju malčkov in otrok.

Zaslužna profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek je dobila Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju razvojne psihologije. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Direktor podjetja Akrapovič pa si je Puhovo nagrado prislužil za vseživljenjsko predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij. Kot so zapisali v utemeljitvi, je z inovativnostjo, vizijo in odločnostjo naredil preboj na področju izpušnih sistemov za motocikle in avtomobile. »Ob uporabi titanove zlitine in keramičnih kompozitov, razvoju kompleksne tehnologije, revolucionarnem oblikovanju ter osredotočenosti na kakovost in zmogljivost je s svojim podjetjem ustvaril globalno zgodbo o uspehu,« so poudarili. Podjetje prodaja izdelke pod lastno blagovno znamko v več kot 80 državah. Z uporabo njegovih izpušnih sistemov so tekmovalci osvojili že več kot 180 naslovov svetovnih prvakov na dveh in štirih kolesih.

Puhovo nagrado je dobil Igor Akrapovič. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Priznanje ambasadorka znanosti RS za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije si je prislužila Kristina Djinović-Carugo z Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v francoskem Grenoblu.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke prejmejo Ivan Šprajc – za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki, Igor Klep na področju algebre in njene uporabe, Tomaž Katrašnik na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost in Damjana Rozman na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa prejmejo Matija Gatalo, Nejc Hodnik, Marjan Bele in Miran Gaberšček, in sicer za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico.

Zoisova priznanja prejmejo Uroš Potočnik za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino, Andreja Benčan Golob za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, Lev Vidmar za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov, Tomaž Grušovnik za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali, Mitja Lainščak na področju srčno-žilne medicine in Vito Vitrih na področju numerične matematike.

Prejeniki najprestižnejših priznanj v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojnih dejavnostih. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Višina nagrad in priznanj bo letos izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.

O pomenu nagrad je uvodoma spregovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Čestital je nagrajencem in izrazil željo, da bi čim prej v Sloveniji dobili dan znanosti. »Najbrž ni treba posebej poudarjati, da se v zadnjih letih znatno povečuje financiranje znanosti. To je potreben pogoj, seveda pa ni zadosten. Treba je določiti tudi, kako se ta denar porablja, da bo izplen čim večji za celotno družbo.« Samo za znanost se približujemo dvema odstotkoma BDP javnih sredstev za znanost, predvideno pa je financiranje do 3,5 odstotka, kar pa je treba doseči skupaj z zasebno sfero, je dejal Papič.

Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost

Odbor vsako leto podeli največ 15 nagrad in priznanj, pri čemer lahko podeli največ dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj, eno priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije, skupno do največ tri Puhove nagrade ali priznanja, od tega največ eno nagrado za življenjsko delo.

Zoisove nagrade in priznanja s področja vseh znanstvenih ved so namenjeni raziskovalkam in raziskovalcem, ki so z dosežki trajno prispevali k razvoju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti v Sloveniji. Puhove nagrade in priznanja podeljujejo posameznicam in posameznikom ali skupinam za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov z vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso.

V Centru Rog bodo danes razglasili nagrajence, priznanja pa jim bodo podelili na slovesnosti, ki bo 28. novembra v Cankarjevem domu. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Priznanje ambasadorka oziroma ambasador znanosti RS pa prejmejo posameznice ali posamezniki, ki so se poleg izjemnih znanstvenih dosežkov izkazali tudi s promocijo in razvojem slovenske znanstvene in razvojne dejavnosti v tujini.

Slovenija izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti nagrajuje že vse do leta 1997. O nagradah in priznanjih odloča odbor za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga imenuje vlada izmed uveljavljenih raziskovalcev. Kandidate za člane odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci.