Zima, zima bela ... za zdaj le na Kaninu

Slovenska smučišča so na sezono pripravljena, so prepričani v Združenju slovenskih žičničarjev, a hkrati upajo, da bo naravnega snega dovolj, s čimer bi precej oklestili stroške zaradi zasneževanja. Zavedajo se, da je slovenska žičničarska panoga na prelomnici, saj potrebuje obsežne naložbe, ki jih upravljavci sami ne bodo zmogli. V nasprotnem primeru bosta sledila finančno hiranje in zaton nekdaj paradnega dela slovenskega turizma.

»Čakamo le na ugodne vremenske razmere. Idealno bi bilo, če bi zapadel naravni sneg, saj je izdelava tehničnega izjemno draga, pa tudi potem upravljavci potrebujemo še nekaj dni za pripravo prog,« je dejala predsednica Združenja slovenskih žičničarjev in direktorica Hotela Cerkno, ki upravlja tamkajšnje smučišče, Manuela Božič Badalič.

Vsaj na Kaninu se jim želja izpolnjuje. S padavinami bogat november je našemu najvišjemu smučišču natrosil več kot tri metre snega. Upravljavec Sončni Kanin bo tako naprave zagnal 6. decembra. Po napovedih bodo takrat odprli tudi italijansko stran (Sella Nevea).

Visoka cena zasneževanja

Kdor čaka na razmere za tehnično zasneževanje, in takšnih je večina naših smučišč, je bržkone bolj zadržan. Kako tudi ne bi bil. »Sto topov, ki jih ima smučišče Cerkno, porabi v približno petih dneh nočnega zasneževanja za skoraj 60.000 evrov električne energije. Prihranek je tako z naravnim snegom kar precejšen, vendar se žal srečujemo s pretoplimi in zato prekratkimi zimami, brez snega pa zimske sezone ni mogoče izpeljati,« ponazarja direktorica.



Z bogatim otvoritvenim programom načrtujejo začetek sezone 6. decembra na Golteh. »Predprodaja vozovnic je primerljiva z lansko, kar je glede na takratno milo zimo in trenutno vreme zelo dobro,« je zadovoljen direktor gorskega centra Mitja Terče. Tudi zaradi tega, ker so na Golteh sklenili štiri milijone evrov vredno naložbo v nove apartmaje na smučišču: »Tako pričakujemo še precej več družin iz Slovenije in sosednjih držav.« V pretekli sezoni so prepeljali 55.000 smučarjev. V poletni sezoni pa 23.000 pohodnikov.



Odprtje nove smučarske sezone na Pohorju načrtujejo med 13. in 15. decembrom, čeprav ne vedo, v kakšnem obsegu. Že pred tem pa nameravajo z uporabo naprave za izdelavo snega nad lediščem v začetku decembra odpreti progo Bellevue ali vsaj del te proge. Naprava deluje od 18. oktobra, doslej so z njo izdelali več kot 1500 kubičnih metrov snega. Med poletno sezono je upravljavec Marprom na Mariborskem Pohorju dokončal lani začeto posodobitev in avtomatizacijo sistema zasneževanja.

V pretekli zimski sezoni so na Pohorju našteli 121 smučarskih dni in približno 186.000 obiskovalcev. Za prihajajočo zimo so prodali približno 1350 sezonskih smučarskih vozovnic, kar je nekaj manj kot lani v tem času, navajajo. »Eden od ciljev je, da bi Pohorje v novi zimski sezoni privabilo okoli 200.000 smučarjev oziroma obiskovalcev. Letos si tudi želimo, da bi bilo vreme bolj naklonjeno smučarski dejavnosti kot v pretekli zimi, ko je ob dokaj toplem vremenu zapadlo zelo malo naravnega snega, zato so bili stroški priprave smučišč izjemno visoki,« opozarja Miha Rubin iz Marproma.

Radi bi začeli že konec novembra, toda ...

Na Krvavcu so naprave za obratovanje v zimski sezoni že pripravljene. »Kot vsako leto je naša želja, da naprave in smučišče poženemo že konec novembra. Smo optimisti in delamo vse, kar je v naši moči, da bo tako tudi letos. Vsekakor se moramo prilagoditi naravnim razmeram, zato v tem trenutku točnega odprtja smučišča v letošnji sezoni še ne moremo napovedati,« pravi Luka Vrančič iz marketinga RTC Krvavec. Smučarje v novi zimi čaka nova proga v Tihi dolini, kamor bodo prestavili tudi rekreativno veleslalomsko progo, obnovljen je hotel Krvavec z dodatnimi ležišči. Med drugimi naložbami je bolje urejena in povečana kapaciteta parkirišč v dolini. V pretekli zimi so našteli 186.000 potnikov, poleti pa 22.000.



Tudi na Voglu še čakajo prave zimske razmere. Predprodaja vozovnic je za odtenek boljša od lanske, vendar direktorica skupnih služb Sandra Fiorelli pravi, da to ni nujno pomemben kazalnik uspešnosti sezone. V iztekajočem se letu so v gorskem centru postavili vlečnico Konta, restavracijo Panorama in terase restavracij. »Postavitev nadomestnih naprav za Zadnji Vogel in Šijo še ni predvidena za to zimo,« je dejala. Lani je smučišče gostilo 105.000 obiskovalcev, poleti pa se je na Vogel podalo 146.000 ljudi.



V Smučarskem centru Cerkno začetek sezone načrtujejo za 13. december. »Glede na sam potek predprodaje in stanje rezervacij v Hotelu Cerkno si obetamo dobro sezono,« je napovedal vodja prodaje in marketinga upravljavca smučišča Borut Pirih. Center je lani obiskalo približno 90.000 gostov. V Kranjski Gori in na Rogli se na naša vprašanja niso odzvali.

Toda v kakšni poslovni kondiciji sploh so naši gorski centri? »V slabi,« je odgovoril Terče. »Glede na to, da država ne pomaga pri investicijah in obratovanju, nas skrbi dolgoročni obstoj slovenske smučarske panoge. V tujini države in regije močno pomagajo, pri nas pa se v desetletju ni nič premaknilo, kar se kaže v zastarelosti naprav in sistemov zasneževanja ter posledično težjem konkuriranju. V Sloveniji že deset let ni bilo postavljene nove sedežnice in je tudi še nekaj časa ne bo.«

Uvrstitev med javno infrastrukturo?

Manuela Božič Badalič dodaja, da velika in srednja smučišča sicer zagotavljajo vzdrževanje in delovanje, toda za resna investicijska vlaganja ali za gradnjo novih žičniških naprav nimajo dovolj denarja. »Najsodobnejše žičniške naprave in najboljšo opremo za zasneževanje ima smučišče Cerkno, žal pa je od zadnje resne naložbe na slovenskih smučiščih minilo že deset let. Vzrok je v tem, da so nove žičniške naprave povezane z visokimi stroški (gibljejo se okrog šest milijonov evrov za eno sedežnico), postopki pridobivanja gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj pa so dolgotrajni.«



Trenutno ima veljavno gradbeno dovoljenje za zasneževanje le smučišče Krvavec, preostala smučišča pa niso niti pristopila k pripravi novih projektov, saj za to nimajo dovolj denarja. Državne pomoči si žičničarji v kratkem očitno ne obetajo. So pa v medresorskem usklajevanju spremembe in dopolnitve zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, po katerih bi žičnice uvrstili med javno infrastrukturo. »Glede na to, da druge države EU že vsa leta pomagajo upravljavcem pri vzdrževanju in sofinanciranju teh naprav in s tem omogočajo varno delovanje, bi z uvrstitvijo med javno infrastrukturo lahko tudi naša država sofinancirala dejavnost, kar je nujno, če jo želimo ohraniti in postaviti ob bok konkurenčni ponudbi na zahodu in tudi na jugu. Lep primer je Jahorina, ki je v zadnjem letu vložila v naprave in vso drugo infrastrukturo kar sto milijonov evrov.«