Dolgo pričakovana izmenjava zapornikov med Rusijo in Belorusijo na eni ter Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Slovenijo na drugi strani je v veliki tajnosti potekala na letališču v Ankari. Od skupno 24 zapornikov jih je po naših informacijah 15 izpustila Rusija in enega Belorusija, z druge strani pa so trije izpuščeni iz ZDA, dva iz Slovenije ter po eden iz Nemčije, Norveške in Poljske.

Da se utegne kmalu zgoditi največja izmenjava zapornikov po koncu hladne vojne, je bilo opazovalcem jasno že pred dvema tednoma, ko je sodišče v Rusiji po tajnem sojenju na 16 let zapora zaradi vohunjenja obsodilo Evana Gershkovicha, ruskega dopisnika ameriškega časnika Wall Street Journal.

Gershkovich, ki je bil brez dokazov pridržan marca lani in je krivdo ves čas zanikal, je bil v popolnoma tajnem sojenju obsojen po treh dneh postopka. Njegovi delodajalci in Bela hiša so ves čas zatrjevali, da je Gershkovich po krivem obtožen, saj je zgolj opravljal svoje novinarsko delo na ozemlju Rusije v skladu z ruskimi zakoni.  

Po Gershkovichu, ki je prvi ameriški novinar po hladni vojni, ki je bil obsojen zaradi vohunjenja v Rusiji, so se začele nizati obsodbe ameriških državljanov, pridržanih v Rusiji.

Če je plaz hitrih sodb dajal slutiti, da se Rusija pripravlja na izmenjavo zapornikov, je novica o tajni obsodbi nemškega državljana Rica Kriegerja v Belorusiji zaradi terorizma, ki ji je kmalu sledila pomilostitev, zgolj potrdila špekulacije o zelo dejavni diplomaciji na ameriški in ruski strani, ki sta kot pogajalsko orodje uporabljali vsaka svoje obsojence. Izmenjava skupno od 20 do 30 zapornikov vključuje tudi leta 2022 v Ljubljani prijeta ruska agenta.

Putin bo dobil nazaj morilca, ki si ga je tako želel

Med izmenjanimi zaporniki je tudi za rusko stran najbolj zaželeni na Zahodu zaprti Rus, visoko rangirani polkovnik ruske varnostne službe FSB Vadim Krasikov, ki je v Nemčiji prestajal dosmrtno kazen, ker je leta 2019 sredi dneva v berlinskem parku ubil nekdanjega čečenskega poveljnika. Izpustitev Krasikova je bila po ocenah poznavalcev eden ključnih motivov, da je Rusija po začetku vojne v Ukrajini začela serijsko zapirati zahodne državljane in jih uporabljati kot pogajalsko orodje. Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru za Fox News ameriškemu novinarju Tuckerju Carlsonu namignil, da bi bil pripravljen Gershkovicha zamenjati za Krasikova.

Potni list vohuna, ki je bil obsojen v Sloveniji. FOTO: Arhiv

Poleg Krasikova in dveh agentov iz Slovenije so v Rusijo vrnili  Mihajla Mikušina, ki je pod krinko profesorja iz Brazilije delal na univerzi na Norveškem, poleg je bil še špansko ruski državljan Pavel Rubcov, ki je bil obsojen na Poljskem, ruski heker Vladislav Kljušin, v ZDA obsojen zaradi spletnih goljufij. Vadim Konoščenko je bil prijet v Estoniji in obsojen v ZDA zaradi dobavljanja ameriških komponent za orožarsko industrijo in streliva Rusiji in Roman Seleznjev, v svetu hekerjev znan pod vzdevkom Track2, ki je bil v ZDA obsojen, ker je s kibernetskim kriminalom podjetjem in finančnim ustanovam povzročil za več kot 169 milijonov dolarjev škode.

Par iz Črnuč z veliko pogajalsko vrednostjo

V družbi omenjenih sta se v zahodnem paketu zapornikov za izmenjavo znašla tudi decembra leta 2022 v Ljubljani prijeta in v sredo na tajnem sojenju obsojena ruska vohuna Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, ki sta se predstavljala kot računalniški strokovnjak in galeristka iz Argentine, v resnici pa sta Artjom Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva vohuna iz ruskega prestižnega programa, imenovanega Ilegalci. Da gre za veliki »ulov« slovenskih organov pregona s Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (Sova) na čelu, je bilo Sloveniji in njenim zaveznikom jasno že kmalu po prijetju para ruskih vohunov, saj so od pristojnih iz Moskve skupaj z zahtevo po izročitvi dobili prostodušno priznanje, da sta prijeta delala za njihovo obveščevalno službo SVR.

Ker je Slovenija v tesnem sodelovanju z zavezniki agenta odkrila, ju spremljala in na koncu prijela, je v interesu zavezništva tudi zavrnila izročitev prijetega para in začela tajni sodni postopek. Ker pa so kazni za vohunstvo v Sloveniji smešno nizke, še posebno za ruske standarde, se Rusi niti niso pretirano trudili za njuno izpustitev, vendar si je ameriška stran močno prizadevala, da sta Artjom in Ana poletela proti Rusiji s svojima otrokoma na letalu, ki je odletelo v Ankaro na izmenjavo.